Propadla političarka Katarina Kresal je od okrožnega sodišča v Ljubljani dobila krepko zaušnico, saj je zavrglo njeno kazensko tožbo zoper kolumnistko Reporterja Majo Sunčič. Poznavalci pravijo, da se zelo redko zgodi, da bi sodišče že v tako zgodnji fazi postopka ustavilo kazenski pregon na zasebno tožbo. Spomnimo, Kresalova je septembra letos vložila kazensko tožbo zoper Sunčičevo, v kateri ji je zaradi njene kolumne v Reporterju očitala kaznivo dejanje razžalitve. Šlo je za kolumno z naslovom Miro Cerar je najslabša izbira, v kateri je Sunčičeva zapisala, da je Cerar, ki se prodaja kot veliki moralist, dejansko utelešenje amorale, saj je njegova edina vrednota denar. Sicer ne bi delal za Katarino Kresal v njenem Centru za reševanje sporov in bil tam v svetu za etična vprašanja. Namesto da bi se Pahorjeva vlada ukvarjala z reševanjem ekonomske krize, se je morala ukvarjati z aferami Kresalove, je zapisala kolumnistka in glede Cerarja dodala: »Medtem ko očitno ne vidi nič spornega pri Kresalovi, čeprav je KPK leta 2011 ugotovila, da njeno ravnanje v zvezi z najemom prostorov za NPU ustreza definiciji korupcije.« S temi besedami je po mnenju Kresalove posegla v njeno čast in dobro ime, zato je vložila tožbo.
Toda zdaj je senat okrožnega sodišča v Ljubljani, Polona Herman, Alja Kratovac (poročevalki) in Zvjezdan Radonjić, ugotovil, da dejanje, ki ga Kresalova očita Sunčičevi, sploh ni kaznivo. Za kaznivo dejanje razžalitve se storilec kaznuje le, če iz opisa dejanja izhaja, da je dejstva zatrjeval na žaljiv način. Razžalitev pa mora biti objektivno podana, ne zadostuje le oškodovančevo subjektivno občutje razžaljenosti. »Obravnavan zapis v nobenem smislu ne pomeni žaljive vrednostne ocene, niti objektivno ne podcenjuje zasebne tožilke,« so zapisali sodniki. Izrazi v tekstu so uporabljeni kot kritičen, novinarski opis ravnanja in obnašanja druge osebe, pri tem pa zasebna tožilka glede na kontekst, v katerem je omenjena, te izraze presežno navezuje na svojo osebnost.
Po njihovem ni mogoče pritrditi stališču Kresalove, da je Sunčičeva presegla meje sprejemljivega poročanja. Izraz »koruptnost« sicer označuje negativne lastnosti človeka, vendar ne slabšalno, temveč običajno in nevtralno oziroma objektivizirano z navezavo na uradne postopke pred protikorupcijsko komisijo. Sami po sebi izrazi nimajo objektivno prav nobenega slabšalnega, nespoštljivega ali podcenjevalnega pomena, kljub morebitni občutljivosti zasebne tožilke, ter objektivno niso žaljivi, pravijo sodniki. Čeprav se je Kresalova zaradi teksta subjektivno počutila razžaljeno, senat ugotavlja, da je najprej treba ugotoviti, ali obstaja objektivni kriterij razžalitve. Ker objektivne žaljivosti kot zakonskega znaka kaznivega dejanja niso ugotovili, sploh ne gre za kaznivo dejanje.
Kresalova se lahko pritoži na višje sodišče v Ljubljani.