Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov je v soboto na sestanku v Ljubljani sklenila, da bodo preverili, "kakšne so možnosti za tožbo zaradi izbrisa", je za STA povedal Irfan Beširević iz civilne iniciative. "Podali bomo kazensko ovadbo zoper omenjene, ker je bil izbris nezakonit," je poudaril.
Kot problem zdaj vidi to, da bodo morali odškodnine izbrisanim plačevati slovenski davkoplačevalci, "krivci pa bodo ostali nekaznovani". "Mi se zavzemamo za to, da se jih kaznuje," je poudaril.
Na skupščini septembra se bodo odločili, katerega odvetnika bodo izbrali, je še povedal Beširević.
Debelak je kot Bavčarjev podrejeni izvrševal izbris, danes navaja Dnevnik. Ovadba pa bi poleg omenjenih treh po današnjem poročanju Večera "utegnila doleteti še koga".
Slovenija je 26. februarja 1992 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oz. jih je prenesla v "pasivno" evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, številni so morali zapustiti državo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni.
Peterletu in Bavčarju izbrisani grozijo s tožbo
V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov se pripravljajo na tožbo zoper odgovorne za izbris iz registra stalnih prebivalcev leta 1992. Razmišljajo o tožbi zoper takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta, takratnega ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja in njegovega pomočnika Slavka Debelaka, so za STA povedali v iniciativi.