Šentviški predor in njegov omet je postal eden od simbolov klientelističnih prijemov pri gradnji našega avtocestnega križa. Groteskno je ob tem dejstvo, kako se je v Šentvidu prvotna cena v višini 48,1 milijona evrov z dodatkom štirih aneksov povečala na končnih 92 milijonov evrov. Ob tem smo našteli še za 17 milijonov evrov dodatnih pogodb zaradi nepredvidenih del. Torej skupaj 109 milijonov. In vse to je bilo že zdavnaj zmenjeno na  zloglasnem Zemonu. Zgodbo dokazujemo z dokumenti.

Osnovna pogodba za gradnjo predora v Šentvidu je bila podpisan 4. novembra 2004. Naročnik Dars je delo zaupal najpogostejšima izvajalcema del na slovenskih avtocestah, propadlemu SCT in zelo bolehavemu Primorju. Višina pogodbe je znašala 11.534.185.578, 20 SIT, kar bi v evrih pomenilo 48.131.303,53. Pogodba je predvidevala gradnjo dvocevnega predora s polnim priključkom v Šentvidu in vključevalnim pasom v predoru.

Projekt pa se je pozneje razširil, ne da bi Dars pri tem odločneje posegel: do leta 2008 so se aneksi vrstili drug za drugim, uprava Darsa pa je vsakega mirno podpisala. Ob je treba poudariti še dejstvo, da je bil tudi šentviški predor in avtocestni odsek Šentvid–Koseze vnaprej oddan po sistemu, ki je bil vzpostavljen z zemonskimi dogovori.

Kartelni dogovor v korist SCT in Primorja
Da se je tudi o posla v Šentvidu na veliko pletlo v ozadju, je bilo že dalj časa jasno. Tokrat razkrivamo, da so se še pred izborom izvajalcev gradbena podjetja že menila, koliko bo dobička pri poslu. Seveda bomo opisali tudi potek gradnje z vzroki za tolikšno podražitev investicije.

Iz dokumentacije, ki razkriva dopisovanje in kartelno dogovarjanje o avtocestnem križu, se avtocesta Šentvid–Koseze prvič pojavi v tabeli Predlog delitve bodočih razpisov, ki je bila narejena v Ljubljani 12. maja 2003. Šlo je za delitev številnih avtocestnih projektov, ki so jo izvedla gradbena podjetja.

V paketu poslov za leto 2003, vrednem 56,6 milijarde SIT (približno 236 milijonov evrov), se je znašel tudi odsek Šentvid–Koseze (skupaj z devetimi drugimi posli), ki naj bi ga po prvotnem dogovoru dobili SCT, Primorje, Prevent gradnje NGR, GIZ Gradis, Kraški zidar in mala koalicija (manjša gradbena podjetja). V naslednjih mesecih so si sledili še številni podobni predlogi in tabele, ki pa imajo precej nižjo skupno razpisno vrednost.

Razdelilnik projektov Dars, sestavljen avgusta 2003, vključuje 17 poslov v vrednosti 31,2 milijarde SIT (130,2 milijona evrov); v razdelilniku, ki je nastal oktobra istega leta, se za isti sklop poslov omenja vrednost 32,9 milijarde SIT (137,5 milijona evrov): v obeh primerih se v zvezi z avtocesto Šentvid–Koseze omenjajo sklopi št. 1, 2, 4 in 6.

VEČ V TISKANI IZDAJI