Hojs: Če bi prekinili pogodbo, predora Šentvid še danes ne bi bilo

Kot je v včerajšnji izjavi za javnost v Ljubljani povedal nekdanji član uprave Darsa Hojs, je takratna uprava Družbe za avtoceste RS (Dars) reševala stvari, ki so se začele še pred njegovim prihodom.

"Izvirni greh tega predora je pravzaprav v razpisni dokumentaciji, v razpisnih pogojih. To je danes povedal tudi član računskega sodišča," je poudaril Hojs, ki se je danes spomnil tudi dopisa, ki ga je poslal takratni minister za promet Jakob Presečnik takratnemu direktorju Darsa Janezu Božiču, v katerem je eksplicitno navedel, da nasprotuje taki rešitvi.

Hojs je dodal, da je bila razpisna dokumentacija pripravljena tako, da je bilo vse mogoče - dvopasovni predor, trocevni predor, brez priključkov ali s priključki. "V takih pogojih je nemogoče peljati projekt v finančnih okvirjih, ki so bili predvideni," je še poudaril.

Na novinarsko vprašanje, zakaj je prišlo do teh podražitev, je minister odgovoril, da je bilo v tistem času, ko je sam sodeloval v upravi, jasno, da izvajalci izsiljujejo cene in roke izvedbe.

"In če se prav spominjate, so kar nekajkrat ustavili gradnje. Mi bi se lahko v tistem času odločili, da enostavno prekinemo pogodbo z izvajalcem, kar pomeni, da tega predora še danes ne bi imeli. Verjetno bi bili soočeni z večjimi odškodninskimi tožbami," je pojasnil Hojs.

Ob tem je izpostavil, da so iskali rešitev za zaključek gradnje predora. Sicer so po njegovih besedah pogodbe, ki jih je podpisal, imele predhodno pravno osnovo v vseh prejšnjih sporazumih.

Minister se ne čuti krivega. Kot je povedal, je bil presenečen, ko je izvedel imena prič v tem procesu. "To so bili po mojih informacijah idejni avtorji izvajanja pogodbe in so po podpisu te pogodbe za velike denarje začeli oz. nadaljevali svojo poklicno pot v podjetju SCT," je povedal Hojs.

Specializirano tožilstvo je za STA potrdilo, da je bila v omenjeni zadevi 4. junija vložena neposredna obtožba zoper osem oseb zaradi več kaznih dejanj zlorabe položaja pravic ali pomoči pri tem kaznivem dejanju. V obtožbi se očita oškodovanje državnega proračuna v višini več kot 10 milijonov evrov.

Prav tako so na okrožnem sodišču v Ljubljani potrdili, da je bila omenjena obtožnica vložena, vendar pa po podatkih sodišča še ni bila vsem vročena, zato javnosti z imeni še ne smejo seznaniti.