Nova Demokracija Antonisa Samarasa naj bi po navedbah italijanske tiskovne agencija Ansa dobila od 17 do 20 odstotkov glasov. Njena dosedanja koalicijska partnerica, doslej najmočnejša stranka v državi Pasok, je zdrsnila na šele tretje mesto in naj bi dobila od 14 do 17 odstotkov glasov. Obe sta izgubili po več kot 30 odstotkov podpore v primerjavi s prejšnjimi volitvami.
Volivci so tako pričakovano kaznovali glavni stranki, ki sta sprejeli drastične varčevalne ukrepe, s katerimi se skuša država izvleči iz hude finančne in gospodarske krize. So pa po drugi strani nagradili neonacistično stranko Zlata zora, ki se je, kot vse kaže, prvič v skoraj 40 letih prebila v parlament. Triodstotni volilni prag naj bi zanesljivo presegla, saj ji projekcije napovedujejo od šest do osem odstotkov glasov.
Na drugo mesto se je - med Novo Demokracijo in socialističnim Pasokom - uvrstila levičarska stranka Siriza, ki ostro nasprotuje varčevalnim ukrepom. Dobila naj bi od 15,5 do 18,5 odstotka glasov. To je 4,6 odstotka več kot na volitvah pred tremi leti.
Ker so razlike med strankami na prvih treh mestih glede na projekcije, ki so jih naročili grški mediji, precej majhne, strokovnjaki za javnomnenjske raziskave opozarjajo, da bi se lahko dejanska razvrstitev razlikovala od anketne.
Sestavljanje vladne koalicije bo glede na izide precej zahtevno. Politični analitiki že opozarjajo, da je zaradi uspeha Sirize lahko ogroženo tudi nadaljevanje Grčije po poti varčevalnih ukrepov, ki jih je sprejela koalicija Pasoka in Nove Demokracije.