Število rojstev na žensko se je v 28 evropskih državah zniževalo hitreje tam, kjer se je hitreje zviševala stopnja brezposelnosti. Trend je tako najmočneje prizadel južnoevropske države, kot sta Španija in Hrvaška, pa tudi Madžarsko, Irsko in Latvijo.
Še posebej ljudje, mlajši od 25 let, so se ob naraščanju stopnje brezposelnosti odpovedali naraščaju. Ta trend je bil najbolj opazen pri mladih, ki so ali naj bi imeli prvega otroka, ugotavlja inštitut.
Eno največjih vprašanj v demografskih raziskavah je vpliv gospodarskih razmer na reprodukcijo. Študija inštituta je dokazala, da v Evropi stopnja brezposelnosti vpliva na pripravljenost ljudi na rojstvo otrok, poudarja ena od avtoric Michaela Kreynfeld.
Če se torej stopnja brezposelnosti zviša za eno odstotno točko, se stopnja rodnosti med ženskami, starimi od 20 do 24 let, zmanjša za 0,1 odstotno točko v Evropi in za 0,3 odstotne točke v južni Evropi.
Še posebej močno spremembo trenda je kriza povzročila v Španiji. Tam je bila stopnja rojstev na začetku tisočletja pri 1,24 otroka na žensko in se je do leta 2008 zvišala na 1,47 otroka. V letu 2009 pa se je znižala na 1,4 otroka na žensko, do leta 2011 pa je padla že na 1,36 otroka na vsako Španko.
Medtem je na Češkem, Poljskem, v Veliki Britaniji in Italiji ekonomska kriza le zaustavila rast stopnje rojstev. V Rusiji in v Litvi kriza ni imela pomembnejšega vpliva, podobno pa velja za Nemčijo, Avstrijo in Švico, kjer je bil učinek le majhen.
Slovenijo so raziskovalci uvrstili v skupino držav srednje in vzhodne Evrope, za katero je bila prav tako ugotovljena močna povezava med naraščanjem stopnje brezposelnosti in padcem stopnje rodnosti. Iz grafičnih podatkov je mogoče razbrati, da je izbruh krize v Sloveniji zaustavil trend zviševanja stopnje rodnosti, večjega padca rodnosti pa do leta 2011 Slovenija ni izkusila.
Inštitut je v okviru raziskave zaenkrat preučil le podatke med letoma 2001 in 2010 ter del podatkov iz leta 2011, še dodaja dpa.