Na inštitutu so izpostavili, da se delež sive ekonomije, izražen v bruto domačem proizvodu (BDP), v Nemčiji krči že več let, izjema je bilo le leto 2009, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
A ta trend se letos ne bo nadaljeval in siva ekonomija bo ostala pri 12,5 odstotka BDP, so napovedali raziskovalci.
"Razvoj, kot ga vidimo, je posledica uvedbe minimalne plače," je poudaril direktor inštituta Bernhard Boockmann. Če te ne bi bilo, bi lahko Nemčija glede na robustnost gospodarstva in ugoden položaj na trgu dela računala na novo zmanjšanje obsega sive ekonomije, je prepričan.
Nemčija je minimalno plačo v višini 8,50 evra na uro uvedla z letošnjim 1. januarjem.
Siva ekonomija vključuje delo in zaposlovanje na črno, ki pomenita izogibanje plačevanju davkov in prispevkov, ter kriminalne aktivnosti, kot so prodaja ukradenih dobrin in davčne prevare.
Obseg sive ekonomije v Nemčiji je primerljiv z deleži v drugih demokracijah s svobodnimi tržnimi sistemi, kot so Francija in skandinavske države.
Precej večje deleže, med 18 in 22 odstotkov BDP, pa imajo države, ki jih je kriza najbolj prizadela: Grčija, Portugalska, Španija in tudi Italija. Mejo 20 odstotkov BDP po ocenah siva ekonomija presega tudi v Sloveniji.
