Med številnimi domačimi in tujimi govorci sta na konferenci nastopila sodnica Evropskega sodišča za človekove pravice Iulia Motoc in po navedbah organizatorjev vodilni skandinavski strokovnjak za kazensko pravo, dekan Pravne fakultete Univerze v Helsinkih Kimmo Nuotio. Ta se je v uvodnem govoru tudi dotaknil zadeve Patria in spregovoril o vplivu kazenskega prava na politični sistem.
Profesor Kimmo Nuotio, član številnih mednarodnih organizacij, je med drugim povedal, da je bil pri svojem delu seznanjen z dokumenti iz zadeve Patria, iz vseh treh držav, Finske, Avstrije in Sloveniji.
"Na Finskem se predsednika vlade ne more kar obtožiti in primer poslati na sodišče. Obstaja poseben prag, proces teče preko parlamenta," je zbranim na okrogli mizi dejal finski profesor kazenskega prava ter dodal, da enako velja za ministre. "V zadnjih sto letih smo imeli pet takšnih primerov. Proces bi se vodil pred posebnim državnim sodiščem," je razložil profesor Nuotio ter navedel finski primer iz leta 1993, ko je bil "pogojno obsojen minister, ki pa je bil kasneje ponovno izvoljen". Nuotio je sicer prepričan, da "naraščanje korupcije predstavlja znaten problem v sodobnih demokracijah".O krizi vladavine prava in demokracije v Evropi
"V kazenskem pravu je nujno potrebna regulacija. Pomembno je, da temelji na dokazih in ne indicih," je Nuotio opozoril zbrane na konferenci . "Problem slovenske družbe je v obstoju omrežij, ki spodbujajo korupcijo. Pri soočanju s krizo vladavine prava pa je v zakup potrebno vzeti tako kazensko kot tudi civilno pravo,« je poudaril Nuotio in opozoril Slovenijo: »Človeške napake lahko vladavini prava povzročijo katastrofalne posledice.«
Ob tem je profesor kazenskega prava izpostavil, da se moramo zavedati, da je »velika razlika med finskim in slovenskim ustavnim pravom, zato prihaja do različnih obravnavanj istih problemov« ter dodal, da je »finsko pravo zagotovo z namenom eno izmed najbolj cenjenih v celotni Evropi«.
»Če ni zaupanja ljudi v pravosodje, vladavina prava ne deluje,« je še menil dekan Pravne fakultete Univerze v Helsinkih Kimmo Nuotio. »Sicer pa je že Aristotel vedel, da smo bolje podučeni, kaj je krivica kot pa kaj je pravica,« je še dejal Nuotio.
Danes o krizi vladavine prava in demokracije v Evropi razpravljajo pravniki iz Nemčije, Bolgarije in Belorusije, nato pa bodo še o sedanjih izzivih in specifičnem položaju v Sloveniji govorili še pravniki iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
Daniel Smilov, priznan profesor oddelka političnih znanosti Univerze v Sofiji, je na današnjem posvetu izpostavil: "V Romuniji parlament nima dovolj moči za imenovanje ustavnih sodnikov." Zgolj del romunske politične elite predlaga nove zakone, s katerimi lahko razpustijo tudi ustavne sodnike, razlaga Smilov
O dogajanju v Bolgariji Smilov pravi: "Bolgarija se trenutno sooča s problemi korupcije, integritete in morale politične elite." Njegova domovina se sooča z resnimi problemi neodvisnosti sodstva, zato so nujne spremembe le tega
Uladzislau Belavusau, strokovnjak tranzicijskih pravnih študij na Univerzi v Amsterdamu, je izpostavil stanje v Belorusiji: "Leta 2006 si je Aleksander Lukašenko zagotovil ponoven predsedniški mandat, volitve je OVSE označila kot nepoštene." Belorusija predstavlja primer diktatorske države, kjer ni zagotovljena svoboda govora in kjer ni svobode medijev, pravi Belavusau. "Lukašenko za doseganje lastnih ciljev neusmiljeno izrablja medije, kar jasno kaže na ostanke Sovjetskega režima."
Eszter Bodnar, madžarska pravna svetovalka in profesorica na Pravni fakulteti, je izpostavila preobremenjenost madžarskega ustavnega sodišča.
"Referendum predstavlja kjučno orodje za obstoj pravne države, kjer vlada vladavina prava," pravi Goran Selanec, specialist na področju anti-diskriminacije in politik enakosti v pravnem redu EU. Opozarja, da je treba biti pri referendumu izjemno pazljiv, da ne postane orodje v rokah ozkih interesnih skupin. "Poglavitni namen ustave je, da prepreči prevlado večine nad manjšino," poudarja Selanec. Izpostavlja, da je bil "vstop Hrvaške v EU je bil za Hrvaško ključnega pomena, saj Unija strogo zavrača vsakršno kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin."
Konferenca se bo zaključila z okroglo mizo o sistemskih težavah sodstva s perspektive sodnika, na kateri bodo nastopili Zobec, Šorli in Iulia Motoc