Kot je ob predstavitvi študije pojasnil politolog Hans Vorländer z univerze v Dresdnu, le četrtina udeležencev demonstracij gibanja Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda na proteste odhaja zaradi islama, islamskih skrajnežev ali islamizacije nemške družbe. Za večino so zborovanja v prvi vrsti možnost za izražanje nasprotovanja politični eliti.
Skupina strokovnjakov je na treh protestih, ki so v Dresdnu potekali med 22. decembrom in 12. januarjem, anketirala kakih 400 demonstrantov. 65 odstotkov tistih, ki so jih strokovnjaki zaprosili za sodelovanje v anketi, sicer ni želelo odgovarjati.
Glede na rezultate anket je povprečen udeleženec Pegidinih zborovanj 48-leten moški iz zvezne dežele Saška, ki je dobro izobražen, njegovi dohodki pa malo presegajo povprečje te zvezne dežele.
Zgolj dva odstotka protestnikov sta brezposelna, upokojencev je 18 odstotkov. Skoraj polovico demonstrantov predstavljajo delavci ali uslužbenci, uradnikov je okoli tri odstotke.
Študija je še pokazala, da je Pegida predvsem saški fenomen, saj je 36 odstotkov vprašanih navedlo, da so iz Dresdna ali okolice, še 38 odstotkov pa jih je iz drugih delov te zvezne dežele. Iz ostalih vzhodnonemških dežel je devet odstotkov vprašanih, šest odstotkov pa jih je na demonstracije prišlo iz zahodne Nemčije.
Politologi v demonstracijah vidijo simptom že dlje časa trajajoče krize predstavniške demokracije. Glede prihodnosti Pegide pa Vorländer vidi dve možnosti. Lahko bi se razvila v desničarsko populistično gibanje ali pa bi postala podaljšana roka evroskeptične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), meni politolog.
