Čurkin je na odprti seji VS prebral Janukovičevo pismo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je bilo poslano v soboto in s kopijo pisma pomahal po zraku, da dokaže, da pismo res obstaja, čeprav ga v soboto na podobni seji VS ni omenjal, ruska intervencija pa je bila že v polnem teku. Rusija ima Janukoviča še naprej za legitimnega predsednika Ukrajine in potemtakem sosednji državi z vojaško intervencijo le dela uslugo.
Janukovič je Putinu pisal, da so v Ukrajini oblast prevzeli radikalni skrajneži, ki ogrožajo življenja in legitimne interese Rusov. Država naj bi bila na robu državljanske vojne, v njej pa vladata kaos in anarhija. "Pod vplivom zahodnih držav prihaja do odkritih terorističnih dejanj in nasilja. Ljudi preganjajo zaradi jezika in politike.
"Zato prosim predsednika Rusije, gospoda Putina, naj uporabi oborožene sile Ruske federacije za vzpostavitev legitimnosti, miru, zakona in reda, stabilnosti ter obrambe prebivalcev Ukrajine," je iz Janukovičevega pisma bral Čurkin.
Tokratno odprto sejo VS ZN je zahtevala Rusija potem, ko se je Čurkin vse do sobote hudo otepal javne razprave o ruskem vojaškem posredovanju na ukrajinskem polotoku Krim. Pred zasedanjem je dejal, da bo predstavil bistveno več podrobnosti, s čimer je kot kaže mislil na Janukovičevo pismo Putinu, saj kaj več ni povedal.
Veleposlaniki zahodnih članic VS ZN so ga ostro zavrnili in obtožili, da si izmišlja izgovore za brezobzirno kršitev mednarodnega prava. Ameriška veleposlanica Samantha Power je povedala, da njegove besede nimajo zveze z realnostjo, saj ni nobenih dokazov o nobenem nasilju nad Rusi v Ukrajini.
"To ni misija za zaščito človekovih pravic, ampak kršitev mednarodnega prava. Ruska mobilizacija je odgovor na namišljeno grožnjo," je dejala in se ponorčevala, da se Moskva želi predstaviti kot organ za hitro posredovanje pri Visoki komisarki za človekove pravice ZN.
Tudi britanski veleposlanik Mark Lyall Grant je povedal, da gre za brezobzirno kršitev mednarodne prava, ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki nima nobenega opravičila. Powerova je povedala, da bo Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) začela pošiljati opazovalce v Ukrajino že v noči na torek.
Med zasedanjem so govorili tudi drugi člani Varnostnega sveta ZN, ki so po vrsti poudarjali potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti držav članic. Tega načela se je do posredovanja na Krimu trdno oklepala tudi Rusija. Ukrajinska misija pri ZN je medtem države članice ZN v New Yorku obvestila, da je Rusija na Krim poslala že 16.000 vojakov in novi prihajajo kar naprej.
VS ZN ne bo sposoben sprejeti nobene odločitve, ki bi bila kritična do Rusije, saj ima naslednica Sovjetske zveze pravico do veta. Najpomembnejši organ ZN pa je vseeno lahko odmeven forum za enoten nastop mednarodne skupnosti in pritisk na Rusijo.