Razprave v VS ZN se bodo v naslednjih dneh nadaljevale, čeprav sklepov ne bo, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta. Britanski veleposlanik Mark Lyall Grant je novinarjem povedal, da je možno, da pride v naslednjih dneh do kakšnega predloga resolucije, čeprav poznavalci menijo, da se to verjetno ne bo zgodilo brez dramatičnega poslabšanja razmer na terenu. Resolucija ne bo sprejeta, vendar pa bi Rusija prišla v nevaren položaj, ker bi morala sama nasprotovati volji vseh 14 preostalih članic VS ZN.
Kitajska in Rusija sta v varnostnem svetu ponavadi tesni zaveznici, ko je potrebno zagovarjati načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav. To družno počneta, ko želi Zahod ukrepati na primer proti Iranu, Siriji ali Severni Koreji. Ruska okupacija ukrajinskega polotoka Krim pa je Kitajsko spravila v sila neroden položaj.
Kitajski veleposlanik Liu Jieyi je v ponedeljek obsodil nasilje v Ukrajini, nato pa poudaril, da njegova država vztrajno zastopa načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav in spoštovanja ukrajinske neodvisnosti, suverenosti ter ozemeljske celovitosti. Na koncu je sicer dodal, da obstajajo razlogi, zakaj se v Ukrajini dogaja, to kar se, vendar to še zdaleč ni podpora, ki bi si jo želela Rusija.
Ameriška veleposlanica Samantha Power je med repliko ruskemu kolegu Vitaliju Čurkinu poudarila, da je VS ZN z izjemo Rusije izrazil podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in mirnemu dialogu. "Zakaj si tega ne želi tudi Rusija?" je vprašala Čurkina. Ruski veleposlanik, mojster diplomacije v ZN, je imel pripravljen odgovor na vsak ugovor, vendar pa v trditvah, da je Rusija ukrepala za zaščito človekovih pravic in manjšin v Ukrajini, ni bil prepričljiv.
Še posebej zato, ker mu je ukrajinski veleposlanik Jurij Sergejev v ruščini zagotovil, da se Rusi v Ukrajini niso počutili ogrožene in niso potrebovali pomoči ruske vojske. Sergejev se je rodil v Armeniji ruskemu očetu in materi Ukrajinki. Po seji VS ZN je novinarjem zagotovil, da od svojih družinskih članov v Ukrajini ni slišal nobenih izrazov skrbi.
Čurkina to ni ganilo in je namignil, da bo morda ruska vojska posredovala tudi drugje, ne le na Krimu, ko je dejal, da Rusija ne bo dovolila ponovitve grozodejstev, ki so se dogajala na vzhodu Ukrajine v času nacistične okupacije. Z zgodovinskimi primerjavami mu nista ostala dolžna britanski in francoski veleposlanik. Grant je dejal, da smo v 21. stoletju in ne v letu 1956 ali 1968. To sta obletnici sovjetske invazije na Madžarsko in Češkoslovaško.
"Slišimo glasove preteklosti. Star sem bil 15 let, ko je Sovjetska zveza šla nad Češkoslovaško z istimi izgovori kot Rusija danes," je dejal Gerard Araud in spomnil Čurkina, da so predstavniki Rusije v zadnjih štirih letih in pol, odkar je v ZN, vedno skakali v zrak, ko je bilo potrebno preprečiti vmešavanje v notranje zadeve držav. Rus je potem Francozu odgovoril, naj ne pretirava, in dodal, da so protestniki v Ukrajini ne le dali ton temu, kar se dogaja, ampak igrali na instrumente ter pošiljali provokacije na Krim in vzhod države.
Čurkin je v ponedeljek mahal s pismom bivšega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča predsedniku Rusije Vladimirju Putinu, v katerem ga prosi za posredovanje, ker so v državi oblast prevzeli radikalni skrajneži, ki ogrožajo življenja in legitimne interese Rusov. Araud je kasneje novinarjem dejal, da je pismo mogoče pravo, vendar pa je predsednik lažen. "To je bil kos papirja, ki so ga dali Janukoviču v podpis." Janukovič je sicer še v petek javno zagotovil, da ne bo prosil za rusko posredovanje.
Čurkin se je verbalno spopadal tudi s Powerjevo, ki je zahtevala, naj Rusija dovoli dostop mednarodnim opazovalcem na Krim. Veleposlanica ZDA ga je skupaj z drugimi spomnila, da Rusija dogovora med tedanjo opozicijo in Janukovičem, sprejetega 21. februarja, ni podprla, sedaj pa se nanj sklicuje. To je bil dogovor o tem, da Janukovič ostane na oblasti do volitev v decembru. "Sicer pa, kako naj se dogovor spoštuje, če je Janukovič pobegnil iz Ukrajine?" je vprašala Powerova.
Pred tem je dejala, da ima Rusija pravico, da si želi drugačnega razpleta dogajanj v Ukrajini, nima pa pravice, da svoje nezadovoljstvo izrazi z uporabo sile oziroma skuša prepričati mednarodno javnost, da je belo črno in da je zgoraj spodaj. Čurkin ji je odbrusil, da verjetno informacije o Ukrajini dobiva iz ameriških medijev, in ji priporočil spremljanje ruskih medijev, ki dokumentirajo nasilje nad Rusi.