Kijev obtožil Rusijo za vojno na vzhodu Ukrajine

Potem ko so proruski oboroženi separatisti v soboto zavzeli strateška poslopja v več krajih na vzhodu Ukrajine, je začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov v televizijskem nagovoru narodu danes obtožil Rusijo, da vodi vojno proti Ukrajini.

"Prelita je bila kri v vojni, ki jo proti Ukrajini vodi Rusija," je dejal Turčinov, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske. Sporočil je, da sta se nacionalni varnostni in obrambni svet odločila za sprožitev "obsežne protiteroristične operacije ob sodelovanju vojske".

"Agresor se ne ustavi in nadaljuje z organizacijo nemirov na vzhodu države. Rusiji ne bomo dovolili, da na vzhodu ponovi scenarij s Krima," je dejal, misleč na ukrajinski polotok, ki se je marca priključil Rusiji.

"Vsi, ki podpirajo napadalce in okupatorje, ki vodijo oborožen boj proti naši domovini, se ne bodo izognili kazni in odgovornosti," je dodal.

Ponudil pa je amnestijo vsem, ki bodo do ponedeljka do 9. ure po lokalnem času položili orožje in odšli iz zasedenih poslopij. To pa ne velja za tiste, ki so streljali na varnostne sile, je dodal.

Rusija je v odzivu obtožila ukrajinske voditelje, da vodijo vojno proti lastnemu narodu, ter izrazila ogorčenje nad grožnjami s posredovanjem vojske za umiritev razmer na vzhodu Ukrajine.

Varnostni svet ZN in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi je pozvala k nujnemu zasedanju o razmerah na jugovzhodu Ukrajine ter poudarila, da je "možnost za preprečitev državljanske vojne v rokah Zahoda".

Pred izjavo Turčinova so ukrajinske sile v nedeljo dopoldne v mestu Slavjansk, kjer so proruski oboroženci v soboto zavzeli poslopja policije in varnostne službe SBU, že začele protiteroristično operacijo.

Po navedbah notranjega ministra Arsena Avakova so bile v njej med spopadi na obeh straneh žrtve. Med vladnimi silami je bil ubit pripadnik posebnih enot, pet jih je bilo ranjenih. O žrtvah na strani separatistov ni imel podatkov. Priče so po poročanju tujih tiskovnih agencij navedle še mrtvega med civilisti in več ranjenih.

Dobro organizirani oboroženi neznanci v vojaških uniformah brez oznak in z ruskim orožjem so po navedbah Kijeva v soboto napadli strateška poslopja še v drugih mestih na vzhodu države, med drugim v kraju Krasni Liman in Kramatorsk v provinci Doneck. Zavzeli so tudi sedež policije v mestu Doneck, kjer že od torka zasedajo sedež regionalne uprave. Separatisti od 6. aprila zasedajo tudi sedež SBU v Luhansku. Zahtevajo priključitev Rusiji ali najmanj referendum o večji avtonomiji regije.

Mednarodna skupnost je izrazila zaskrbljenost zaradi zaostrovanja napetosti v Ukrajini, saj je Rusija po navedbah Nata na meji z Ukrajino doslej namestila že 40.000 vojakov, zato obstajajo bojazni o možni ruski invaziji.

Ameriški državni sekretar John Kerry je ruskemu kolegu Sergeju Lavrovu v sobotnem telefonskem pogovoru dal "jasno vedeti, da bo prišlo do dodatnih posledic, če Rusija ne bo sprejela ukrepov za zmanjšanje napetosti na vzhodu Ukrajine in umaknila svojih sil z rusko-ukrajinske meje".

Bela hiša je napovedala, da bo ameriški podpredsednik Joe Biden 22. aprila obiskal Ukrajino, kjer se bo pogovarjal o dogodkih na vzhodu države, kjer "proruski separatisti, kot kaže, s pomočjo Moskve nadaljujejo usklajeno kampanjo izzivanja in sabotaž za destabilizacijo ukrajinske države".

Ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power je v nedeljo poudarila, da imajo napadi proruskih oboroženih skupin na vzhodu Ukrajine znamenja vpletenosti Moskve. Napadi imajo vse znake, ki smo jih videli na Krimu; so profesionalni in koordinirani. Ne gre za nikakršno dejanje lokalnega prebivalstva, je dodala.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je ocenil, da gre na vzhodu Ukrajine za "usklajeno kampanjo nasilja proruskih separatistov, ki želijo destabilizirati suvereno državo Ukrajino", in opozoril, da bo vsako nadaljnje vojaško vpletanje le še bolj osamilo Rusijo. Rusijo je pozval, naj ukrepa za umiritev razmer in umakne sile, vključno s posebnimi enotami, z območja okoli ukrajinske meje.

Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je Rusijo znova pozvala, naj umakne vojake z območja meje z Ukrajino in naj konča vse operacije za destabilizacijo države.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je vse strani v Ukrajini pozval k zadržanosti in se zavzel za konstruktiven dialog, v okviru katerega bi lahko spregovorili o vseh problemih in razelektrili napeto situacijo.

O Ukrajini bodo v ponedeljek razpravljali zunanji ministri EU v Luksemburgu, v torek pa na zasedanju obrambni ministri EU skupaj z Rasmussenom.