Obama, ki ga opozicija v ZDA kritizira zaradi premajhne odločnosti s Putinom, je že v petek Rusijo opozoril, da bo zaradi zasedbe ukrajinskega ozemlja trpela posledice, kar je ponovil tudi v soboto. Izrazil je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi jasne kršitve ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z Ustanovno listino ZN in sporazumom z Ukrajino iz leta 1997 o vojaških bazah. "ZDA obsojajo rusko vojaško posredovanje v Ukrajini," je Putinu povedal Obama.
Obama je Putina pozval naj umakne vojsko nazaj v oporišča na Krimu in ne stori kaj podobnega drugje po Ukrajini. ZDA priznavajo globoke zgodovinske in kulturne vezi Rusije z Ukrajino in potrebo po zaščiti pravic ruske manjšine. "Če Rusijo skrbi položaj manjšine v Ukrajini, je primerna pot za to miren dialog z ukrajinsko vlado in z mednarodnimi opazovalci pod nadzorom VS ZN ali OVSE," je sporočila Bela hiša.
Rusija, ki še vedno priznava odstavljenega Janukoviča, zavrača dialog z novo vlado v Kijevu in Obama je Moskvo pozval naj nemudoma začne tak dialog, morda tudi z mednarodnim posredovanjem pri katerem so ZDA pripravljene sodelovati. Putinu je dal jasno vedeti, da bo nadaljevanje kršitve ukrajinske suverenosti negativno vplivalo na položaj Rusije v mednarodni skupnosti.
ZDA bodo nadaljevala posvetovanja z zavezniki in prekinila priprave na udeležbo na vrhu G8 junija v Sočiju. "Ruske kršitve mednarodnega prava bodo vodile v večjo politično in gospodarsko osamo," je zagrozil Obama in napovedal posvetovanja z zavezniki ter IMF o bistvenem paketu pomoči ukrajinski vladi.
VS je v soboto, po številnih posvetovanjih o položaju v Ukrajini, le zlomil odpor ruskega veleposlanika Vitalija Čurkina in opravil kratko izredno javno sejo z nastopi štirih predstavnikov stalnih članic VS ter predsedujoče veleposlanice Luksemburga. Čurkin je osamljen branil postopke njegove države pred kritikami veleposlanikov Ukrajine, ZDA, Velike Britanije in Francije.
Ukrajinski veleposlanik Jurij Sergejev, ki se je pred tednom dni iz lojalista nekdanjega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča čez noč spremenil v enega najostrejših kritikov, je Rusijo obtožil kršitve ozemeljske celovitosti države, vojaške invazije in in okupacije ključnih točk na polotoku Krim s 15.000 vojaki.
Sergejev je povedal, da Rusija zavrača bilateralne pogovore z novo ukrajinsko vlado in surovo krši vsa temeljna načela Ustanovne listine ZN. "VS pozivamo naj stori vse, da zaustavi agresijo Rusije. Ruske enote so nezakonito stopile na ukrajinsko ozemlje in njihovo število se iz ure v uro povečuje. Vse članice ZN pozivamo, da izkažejo solidarnost z Ukrajino za zaščito suverenosti in ozemeljske celovitosti države," je dejal Sergejev.
Zahodne države so hotele odprto zasedanje VS zato, da Rusija pojasni kaj pravzaprav počne v Ukrajini in Čurkin je razlagal, da so nove oblasti v Kijevu začele s koraki za destabilizacijo lokalnih oblasti na Krimu in Rusija se je odločila zaščititi prebivalstvo. Svoj nastop je porabil za vrsto vprašanj v smislu "zakaj je bilo tega treba?" in navedel nasilje po legitimni odločitvi Janukovičeve vlade, da zavrne sporazum z EU.
Nato je zunanje ministre EU, ki so pred tednom dni posredovali med Janukovičem in tedanjo opozicijo obtožil vzpodbujanja nemirov in kršitve sporazuma 21. februarja, ki je predvideval, da Janukovič ostane na oblasti do predčasnih volitev decembra letos. Francoski veleposlanik Gerard Araud ga je prijazno opomnil, da se sklicuje na sporazum, ga Rusija ni hotela podpisati.
Na zasedanju, ki je obudilo spomine na podobna soočenja med sovjetskim veleposlanikom Nikito Hruščevim in ameriškim kolegom Adlaijem Stevensom v času kubanske raketne krize, je Powerova na Čurkinove besede odgovorila, da so dejanja glasnejša od besed. "Ruska Duma je danes zjutraj avtorizirala uporabo vojaške sile v Ukrajini. To je nevarno in destabilizirajoče. Intervencija nima pravne osnove in krši rusko zavezo za zaščito ozemeljske celovitosti Ukrajine. Čas je, da se ruska intervencija v Ukrajini konča," je dejala Powerova.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pred sejo Varnostnega sveta izrazil globoko zaskrbljenost nad poslabšanjem položaja in po telefonu poklical ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegov tiskovni predstavnik Martin Nesirky je dejal, da je generalni sekretar ZN pozval k takojšnji obnovi miru in neposrednega dialoga med vpletenimi za rešitev krize. Prav tako je ponovil poziv k ohranitvi neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
Ban danes potuje v Ženevo, kjer se bo sestal s svojim posebnim odposlancem Robertom Serryjem, nekdanjim veleposlanikom Nizozemske v Ukrajini. Lokalne proruske oblasti Serryju niso dovolile obiska regije in je zavil proti Ženevi.
Zelena luč
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dobil zeleno luč parlamenta za uporabo vojske v Ukrajini. Za to se sedaj lahko odloči v primeru poslabšanja razmer v državi. K ohranitvi celovitosti Ukrajine so v odzivih pozvale zahodne države in Nato, VS ZN pa je sklical izredno zasedanje. O Ukrajini bodo v ponedeljek govorili tudi zunanji ministri EU.
Zgornji dom ruskega parlamenta je na izredni seji soglasno podprl zahtevo Putina, da zaradi izjemnih razmer v Ukrajini ter ogrožanja življenj ruskih državljanov in zaščite vojakov v črnomorski floti na Krimu odobri uporabo ruskih oboroženih sil na ozemlju Ukrajine do normalizacije političnih razmer v tej državi.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je pojasnil, da Putin odločitve o napotitvi vojske v Ukrajino še ni sprejel. "To je stališče sveta federacije. Predsednik je tisti, ki sprejme odločitev. Za zdaj te odločitve še ni sprejel," je dejal.
Tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je pojasnil, da privolitev sveta federacije k uporabi ruske vojske ne pomeni nujno, da se bo to dejansko takoj zgodilo. Soglasje sveta federacije pomeni samo, da ima predsednik proste roke pri odločitvi v primeru poslabšanja razmer.
Izrazil je upanje, da bodo zahodne države vplivale na Kijev, da se bodo razmere normalizirale in vrnile v ustavne okvire.
Za uporabo vojske v tujini je v Rusiji sicer potrebna samo odobritev sveta federacije in ne tudi spodnjega doma parlamenta, dume.
Svet federacije je odobritev sprejel po nujnem postopku, njegova predsednica Valentina Matvijenko pa je zunanjepolitični odbor zgornjega doma parlamenta tudi pozvala, naj od Putina zahteva odpoklic ruskega veleposlanika iz ZDA zaradi žaljivih izjav predsednika Baracka Obame.
Obama je v petek Rusijo opozoril pred kakršnimkoli vojaškim posredovanjem v Ukrajini. Izrazil je "globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ruskih vojaških aktivnostih znotraj Ukrajine" in opozoril, da bo Rusijo drago stalo, če bo prekršila ukrajinsko suverenost. Dejal je, da bodo ZDA skupaj z ostalo mednarodno skupnostjo zagotovile, da bodo posledice kakršnegakoli vojaškega posredovanja v Ukrajini.
Putin se, od kar je ukrajinski parlament 22. februarja odstavil predsednika Viktorja Janukoviča, sicer še ni oglasil.
Oba domova ruskega parlamenta sta pred tem Putina pozvala k ukrepanju za stabilizacijo razmer na Krimu in zaščito ruskega prebivalstva. To sta storila po tem, ko je novi proruski premier avtonomne republike Krim Sergej Aksjonov, ki ga nove oblasti v Kijevu ne priznavajo, pozval Putina, naj pomaga pri zagotavljanju miru na Krimu.
Koliko vojakov namerava Rusija poslati na ukrajinsko ozemlje, ni jasno. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, sklep sveta federacije omogoča tako uporabo 20.000 vojakov ruske črnomorske flote, ki so že na Krimu, kot tudi napotitev dodatnih enot iz Rusije.
Nove ukrajinske oblasti so sicer obtožile Moskvo, da je na Krim že v petek napotila dodatnih 6000 vojakov in 30 oklepnih vozil.
Po odločitvi Moskve o možnosti posredovanja v Ukrajini je vodja stranke Udar Vitalij Kličko pozval ukrajinski parlament, naj razglasi splošno mobilizacijo. Začasni predsednik Ukrajine Oleksander Turčinov je ravnanje Rusije označil za "neposredno agresijo na suverenost Ukrajine" in sklical nujno izredno zasedanje sveta za nacionalno varnost.
VS ZN je o Ukrajini že razpravljal v petek. Zasedanje se je končalo brez uradne izjave, članice pa so podprle ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine in se zavzele za politični dialog.
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je pozval k takojšnji umiritvi razmer na Krimu, Rusijo pa, naj spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in meje Ukrajine. Enako se je odzvalo tudi več evropskih voditeljev, tudi nemška kanclerka Angela Merkel in britanski zunanji minister William Hague, ki v nedeljo odhaja v Kijev.
Zunanji minister Litve Linas Linkevicius je predlagal takojšnjo obravnavo položaja v Ukrajini v Severnoatlantskem svetu in Svetu Nato-Rusija. Na Twitterju je zapisal, da bi se morale zaveznice sestati na podlagi 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Ta člen pravi, da se morajo članice Nata posvetovati med seboj, kadar koli bo ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.
Iz Ukrajine so medtem poročali o skupinah proruskih oboroženih moških v uniformah brez oznak v več krajih in o protestih. Ob robu protesta v drugem največjem mestu v državi Harkov, ki se ga je udeležilo 20.000 proruskih protestnikov, se je 300 protestnikov spopadlo s proevropskimi protestniki, pri čemer je bilo ranjenih več deset ljudi. Množični proruski protesti so potekali tudi v Donecku in Simferopolu.
Iz Sevastopola, kjer ima oporišče ruska črnomorska flota, so poročali, da oboroženi moški skušajo zasesti sedež ukrajinske obalne straže. Zaprli so tudi zračni prostor nad letališčem v Simferopolu, ki so ga v petek zavzeli neznani oboroženci. Nadzor so prevzeli tudi nad več vojaškimi letališči. Zaradi nadzornih točk oboroženih moških naj bi bil krimski polotok prometno odrezan od preostale Ukrajine.