Norveški svet za begunce, neodvisna organizacija, ki se ukvarja z nujno pomočjo, je raziskavo objavil pred začetkom vrha Združenih narodov, ki naj bi bil ključen za globalni dogovor o podnebnih spremembah.
Lani je bilo tako zaradi naravnih katastrof razseljenih 22 milijonov ljudi, kar je trikrat več od tistih, ki so bili prisiljeni domove zapustiti zaradi nasilja. V primerjavi s 70. leti minulega stoletja se je kljub boljšim napovedim in reševalnim operacijam število razseljenih oseb zaradi katastrof podvojilo.
"Gre za budnico (...) Ne glede na to, kako slabo je danes, se bodo razmere še dramatično poslabšale, razen če ne bo več vlaganj v preprečevanje katastrof," je opozoril generalni sekretar Norveškega sveta za begunce Jan Egeland, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ljudi na Filipinih, v Čadu ali na Haitiju moramo zaščititi tako, kot smo mi na Norveškem ali so v številnih predelih ZDA," je še dejal.
Raziskava sicer nakazuje, da človeška dejavnost prispeva k večji pogostosti in moči naravnih katastrof na planetu. Prav tako je mogoče veliko povečanje razseljenih oseb zaradi katastrof pripisati povečani urbanizaciji in slabemu načrtovanju.
Več kot 80 odstotkov ljudi, ki so morali lani zaradi naravnih katastrof zapustiti domove, je iz Azije. Filipine sta tako lani prizadeli dve največji naravni katastrofi, tajfuna Haiyan, znan tudi kot Jolanda, in Trami, zaradi katerih je domove zapustilo 5,8 milijona ljudi.
Glede na število prebivalstva, se je osem od 20 najhujših naravnih katastrof zgodilo v Podsaharski Afriki, zaradi česar raziskava svari pred naraščajočim tveganjem za Afriko, saj črna celina v primerjavi z ostalimi regijami beleži največjo rast prebivalstva.
Naravne katastrofe niso prizanesle niti razvitim državam. Zaradi tajfuna v japonski regiji Chubu, tornadov v ameriški zvezni državi Oklahoma in poplav v kanadski provinci Alberta je moralo domove zapustiti skoraj 600.000 ljudi.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je v torek na vrhu pozval k dejavnosti svetovnih voditeljev še pred konferenco v Parizu leta 2015, na kateri naj bi začrtali osnutek novega globalnega dogovora o boju proti podnebnim spremembam.