Hrvatom želijo prepovedati spominsko slovesnost pri Pliberku

Na Pliberškem polju vsako leto sredi maja poteka spominska slovesnost ob obletnici poboja hrvaških ustašev. Letos jo bodo pripravili v soboto, na njej pa pričakujejo od 10.000 do 15.000 obiskovalcev. Različne protifašistične organizacije na avstrijskem Koroškem so na deželno vlado naslovile zahtevo za prepoved slovesnosti.

Slovesnost je kritizirala tudi poslanska skupina Zelenih v deželnem zboru avstrijske Koroške. Označili so jo za "največje srečanje revizionistov, neonacistov in pristašev fašistične države", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Uradni predstavniki v Celovcu so v odzivu zatrdili, da so tovrstne oznake napačne, in poudarili, da gre za cerkveno slovesnost, ki poteka že 30 let, v 98 odstotkih pa se je udeležujejo sorodniki ubitih. Poudarili so tudi, da prireditve v skladu z avstrijsko zakonodajo ne morejo prepovedati.

Župan Pliberka Stefan Visotschnig iz vrst socialdemokratov nad samo slovesnostjo ni navdušen. Kot je dejal, je verski okvir slovesnosti samo krinka. Izrazil je željo, da bi notranje ministrstvo sprejelo zakon, da bi bili simboli, ki so že prepovedani na Hrvaškem, prepovedani tudi po avstrijskih zakonih. Dodal je še, da ima sam zvezane roke, saj slovesnost poteka na zasebni posesti.

15. maja 1945 so pripadniki mednarodnih zavezniških sil več tisoč poraženih hrvaških ustašev izročili jugoslovanskim partizanom. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, od tega večina vojakov.

Na Pliberškem polju so jugoslovanski partizani ustrelili del ujetih hrvaških vojakov, ostale pa so nekaj mesecev v "kolonah smrti" vozili po krajih takratne Jugoslavije. Ob tem je veliko ujetnikov umrlo ali so bili ubitih, omenjene dogodke pa na Hrvaškem imenujejo križev pot.