Levičarski koroški glavar bi prepovedal hrvaško slovesnost v Pliberku, ki ji pravi "prireditev skrajnih desničarjev"

"Dežela Koroška je nedvoumno proti vsaki obliki političnega ekstremizma. To še posebej velja za prireditev skrajnih desničarjev, ki kot cerkvena slovesnost vsako leto poteka sredi maja na Pliberškem polju. Nesprejemljivo je, da se tam vsako leto zberejo hrvaški in drugi desničarji ter fašisti ter popolnoma odprto izražajo nesprejemljiva in celo prepovedana ideološka stališča," je po poročanju avstrijskih medijev poudaril Kaiser (ki je sicer član levih socialdemokratov) v sobotnem sporočilu za javnost.

Menil je, da bi morala avstrijska vlada ob letošnji 80. obletnici priključitve Avstrije nacistični Nemčiji v zvezi s prireditvijo na Pliberškem polju sprejeti še posebej stroge ukrepe. Slovesnosti se vsako leto udeleži med 10.000 in 15.000 ljudi.

Koroški deželni glavar je še dejal, da so deželne oblasti po temeljiti preučitvi zakonodaje ugotovile, da nimajo možnosti za prepoved srečanja, ker gre za cerkveno slovesnost, ki jo organizira društvo na zasebnem zemljišču.

Pravno gledano je po njegovih besedah za prireditev pristojno notranje ministrstvo na podlagi zakona o varnosti in policiji. To mora po mnenju koroškega deželnega glavarja skupaj z ministrstvom za pravosodje poskrbeti za spoštovanje zakonov in sankcioniranje kršitev, če slovesnosti ni mogoče preprečiti.

Kaiser je še poudaril, da bi moralo notranje ministrstvo ustaške simbole dodati v zakon o prepovedi poveličevanja nacizma. Avstrijski kancler Sebastian Kurz in zunanja ministrica Karin Kneissl pa bi morala po njegovem stopiti v stik s hrvaškim državnim vrhom in ga pozvati, naj se distancira od vseh fašističnih aktivnosti v okviru komemoracije.

"Od avstrijske vlade zahtevam, da stori vse, da to srečanje ne bi škodilo ugledu Koroške in s tem Avstrije. Ne na Koroškem ne v kateri drugi zvezni deželi v 21. stoletju ne sme biti prostora za takšna stališča in se jih ne sme tolerirati," je še poudaril Kaiser.

15. maja 1945 so pripadniki mednarodnih zavezniških sil več tisoč poraženih hrvaških ustašev izročili jugoslovanskim partizanom. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, od tega večina vojakov.

Na Pliberškem polju so jugoslovanski partizani ustrelili del ujetih hrvaških vojakov, ostale pa so nekaj mesecev v "kolonah smrti" vozili po krajih takratne Jugoslavije. Ob tem je veliko ujetnikov umrlo ali so bili ubiti, omenjene dogodke pa na Hrvaškem imenujejo križev pot.