Žalna slovesnost za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, na Libuškem polju pri Pliberku poteka od leta 1952. Organizator dogodka je Častni pliberški vod s sedežem v Zagrebu, pokrovitelj manifestacije pa hrvaški sabor.
Udeležbo na sobotni žalni slovesnosti sta napovedala predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković ter hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović.
Avstrijske oblasti so letos prvič opozorile, da ne bodo dopustile nobene ustaške ikonografije ter da bodo ostro kaznovali vse osebe, ki bodo kršile avstrijske zakone.
Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je teden dni pred dogodkom pojasnil, da v letu, ko mineva 80 let od priključitve Avstrije nacistični Nemčiji, ne bodo dovolili nobenih skrajnosti.
Tudi celovški škof Alois Schwartz, ki je pristojen za dovoljenja za maše na območju škofije, je postavil pogoj, da se nihče z ustaškimi simboli ne udeleži žalne maše, ki bo osrednji dogodek na slovesnosti. Mašo bo vodil predsednik hrvaške škofovske konference in zadrski nadškof Želimir Puljić.
Avstrijske oblasti so napovedale, da bodo v soboto na Libuško polje poslale več sto policistov kot tudi pripadnike zveznega urada za tujce in prosilce za azil, ki bodo na kraju dogodka kaznovali vsakogar, ki bo kršil avstrijske zakone. Kršilcem grozi takojšen izgon iz Avstrije in večletna prepoved vstopa.
Predstavniki Častnega pliberškega voda so na torkovi novinarski konferenci v Zagrebu dejali, da so v dogovoru s koroškimi posvetnimi in cerkvenimi oblastmi sprejeli ukrepe, da bi manifestacija minila brez incidentov.
Hrvaški organizatorji so tako prvič napovedali, da ne bodo dovolili nobenih zastav razen uradnih hrvaških in avstrijskih državnih zastav. Posebej so izpostavili, da v soboto v Pliberku ne bo možno razviti niti zastave hrvaških obrambnih sil (Hos), na kateri je zloglasno ustaško geslo Za dom spremni. Tega hrvaške oblasti tolerirajo, čeprav gre za zastavo paravojaške enote iz nedavne vojne na Hrvaškem.
Napovedali so ničelno toleranco do tekstualnih, fotografskih ali ustnih sporočil s politično vsebino ter nošenja kakršnih koli uniform ali simbolov, ki so povezani z nacističnimi ali fašističnimi vojskami in njihovimi zavezniki med drugo svetovno vojno.
Na Pliberškem polju ne bodo dovolili nobenih stojnic za prodajo spominkov niti šotorov, v katerih bi prodajali alkoholne pijače in hrano. Izpostavili so, da je v preteklih letih peščica, predvsem vinjenih udeležencev s svojim poveličevanjem ustaškega režima in vodje nacistične Nemčije Adolfa Hitlerja načela dostojanstvo žalne slovesnosti.
Spominske slovesnosti se vsako leto udeleži med 10.000 in 15.000 ljudi. Vsa leta je bilo videti številne posameznike ali cele družine z otroki v ustaških uniformah.
Častni predsednik pliberškega voda Vladimir Šeks je v torek zanikal poročanje avstrijskih medijev, da je žalna slovesnost pri Pliberku še zadnje zborovanje neonacistov v Evropi. Starosta hrvaške politike poudarja, da gre za zborovanje hrvaških domoljubov, ki želijo ohraniti trajen spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev.
Prizadevanja deželne vlade avstrijske Koroške, da bi v zvezi s hrvaško proslavo pri Pliberku ukinili poveličevanje nacistično-fašistične strahovlade, je pozdravila tudi ena političnih organizacij koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev.
Letos so prvič napovedani tudi protiprotesti levičarskih in antifašističnih skupin.
Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, ustašev in domobrancev. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.
Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot.