Revija Reporter
Svet

Hrvati danes romajo v Pliberk, kjer jim Avstrijci grozijo s kaznimi za poveličevanje ustaštva

STA

12. maj. 2018 5:55

Deli na:

Na Libuškem polju pri Pliberku bo danes tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev. Deželna vlada avstrijske Koroške je letos prvič opozorila, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Hrvaški organizatorji so zato udeležence opozorili, naj spoštujejo avstrijske zakone.

Žalna slovesnost za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, v Pliberku poteka od leta 1952. Organizator dogodka je Častni pliberški vod s sedežem v Zagrebu, pokrovitelj manifestacije pa hrvaški sabor.

Udeležbo na današnji žalni slovesnosti sta napovedala predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković ter hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović. Na slovesnosti bosta tudi odposlanca hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović in premierja Andreja Plenkovića.

Avstrijske oblasti so letos prvič opozorile, da ne bodo dopustile nobene ustaške ikonografije ter da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kršili avstrijske zakone.

Predstavniki Častnega pliberškega voda so na torkovi novinarski konferenci v Zagrebu dejali, da so v dogovoru s posvetnimi in cerkvenimi oblastmi avstrijske Koroške sprejeli ukrepe, da bi manifestacija minila brez incidentov. Organizatorji tudi letos pričakujejo več tisoč udeležencev.

Na drugi strani pa so letos prvič napovedani tudi protesti levičarskih in antifašističnih skupin.

Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, ustašev in domobrancev. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.

Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot.