Kot je poudaril Karzaj, je Natova misija v Afganistanu povzročila "veliko trpljenja in izgubo številnih življenj, pri tem pa ni prinesla koristi, saj država ni varna", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Kar smo želeli, je bila popolna varnost in jasno opredeljena vojna proti terorizmu," je dejal v pogovoru za britanski BBC.
Ob tem je afganistanski predsednik razkril, da je bil v zelo dobrih odnosih z nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushom do leta 2005, ko je začelo strmo naraščati število žrtev med civilisti.
Glede varnostnega sporazuma z ZDA, ki bo opredelil navzočnost ameriških sil v Afganistanu po umiku Nata iz Afganistana prihodnje leto, je bil Karzaj zadržan.
"Če ne bo ustrezal nam in ne bo ustrezal njim, potem bomo šli vsak svojo pot," je pojasnil in dodal, da Afganistanci ne bodo želeli dogovora, če jim ne bo prinesel miru in varnosti.
Od začetka talibanske ofenzive leta 2001, ki je sledila strmoglavljenju njihovega režima, je v Afganistanu umrlo na deset tisoče civilistov. Nasilje se je še povečalo, odkar Natove sile zmanjšujejo svoje operacije in varnostni nadzor prevzemajo afganistanske varnostne sile.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo ubitih več kot 1.000 civilistov, okoli 2.000 je bilo ranjenih, kar je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
ZDA načrtujejo, da bodo dogovor s Kabulom sklenile pred afganistanskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo potekale čez pol leta. Za predsedniški položaj se bo na aprilskih volitvah potegovalo 27 kandidatov.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, jih je kar 18 svojo kandidaturo vložilo zadnji dan za prijavo, ki se je iztekel v nedeljo.
Med njimi so tudi trije kandidati, ki veljajo za favorite volitev. To so predsednikov starejši brat Kajum Karzaj, trenutni zunanji minister Zalmaj Rasul ter mednarodno priznani akademik Ašraf Gani.
Karzaj, ki se po dveh mandatih poslavlja, saj se v skladu z ustavo ne more potegovati za nov mandat, je že večkrat dejal, da ne bo podprl nobenega kandidata.