Finančni trgi pa so po svoji neizprosni in strogo racionalni logiki odreagirali, kot so to vedno v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti. Kapital se umika iz tveganih naložb in išče varne pristane.
Scenarij razvoja dogodkov je vedno zelo podoben. Na splošno delniški indeksi padejo za dobrih deset odstotkov, sledijo analize kateri sektorji in delnice so najbolj izpostavljeni, ocene možnega negativnega vpliva na poslovanje družb in selektiven prodajni pritisk na družbe, ki so močno izpostavljene tveganemu okolju. Ob visoki stopnji negotovosti so reakcije investitorjev precej raznolike.
Predvsem pa na plano priplavajo nepravilne naložbene odločitve. Na prvem mestu je slaba sektorska in geografska razpršitev naložb, oz. prevelika izpostavljenost posamezni naložbi in neupoštevanje starega pravila »ne nosi vseh jajc v eni košari«. Prav tako impulzivne in čustvene odločitve botrujejo slabim poslovnim potezam, razloge pa lahko najdemo v morda slabem zavedanju prevzemanja tveganj in preveliki emocionalni odzivnosti na dnevne novice.
Kako varčevati v delnicah ob sedanjih okoliščinah? Morda je čas, da prevetrite svoj portfelj, saj se, ukrajinska kriza žal ne bo končala zelo hitro. Ni se potrebno odreči varčevanju v delnicah. Številne analize kažejo na ekonomsko upravičenost dolgoročnemu varčevanju v delnicah, le upoštevati je potrebno osnovna pravila osebnih financ in investiranja.
Stopamo v obdobje večje negotovosti in kompleksnosti, kapitalski trg pa vedno omogoča izgradnjo precej robustnega portfelja. Politične in ekonomske sankcije, ki se uvajajo proti Rusiji, bodo imele tudi povratne negativne učinke.
Cene energentov in osnovne hrane so poletele v nebo, kar bo še dodatno okrepilo inflacijske pritiske. Kljub inflacijskim pritiskom centralne banke ne bodo tako močno zategovale monetarnega pasu, kot so to napovedale v začetku leta, saj sta v sedanjih razmerah visoka likvidnost in ohranjanje gospodarske aktivnosti na prioritetni listi.
Iz geografskega vidika je pričakovati večji pritisk na evropske delnice zaradi izpostavljenost evropskih družb do rusko-ukrajinskega trga, oteženega plačilnega prometa in velike energetske izpostavljenosti.
V zadnjih letih se je izkazalo, da v času kriz, delnice ameriških družb postajajo priljubljeno pribežališče investitorjev, predvsem družb, ki imajo globalno razpršeno poslovanje in je negativen učinek posamezne države oziroma regije majhen.
Opazna pa je tudi krepitev ameriškega dolarja napram evru. Kot naložbeno priložnost bi gotovo izpostavil družbe iz obeh strani Atlantika, ki bodo sodelovanje v državnih programih vlaganj v infrastrukturo.
Evropa se ob tem sooča z velikim izzivom, kako doseči energetsko samozadostnost. Pot preko alternativnih virov, ki smo si jo v Evropi začrtali v zadnjih letih, je vsekakor prepočasna in preveč nestabilna, da bi lahko hitro kompenzirali izpad ruskega plina in nafte. Prav presenetljivo je, da cena zlata ni odreagirala tako močno kot ob minulih konfliktih. Odgovor lahko najdemo v velikih ruskih rezervah, ki bi lahko prišle na svetovno tržišče.
Prikaz razvoja svetovnega delniškega indeksa v zadnjih dvajsetih letih in vpliv kriz (11. september 2001, finančna kriza 2008, pandemija 2020 in rusko-ukrajinska kriza 2022).
