Logar je veleposlanico v narodni noši pohvalil "za zdravo domoljubje"

Slovenija je po Logarjevih ocenah na predsedovanje Svetu EU, ki ga bo prevzela 1. julija, dobro pripravljena. "Zato danes in jutri ne bomo govorili toliko o samem predsedovanju, pač pa predvsem, kako udejanjiti naše poglede in naše zaveze iz strategije o zunanji politiki in programa našega predsedovanja ter kako izboljšati izplen našega predsedovanja," je dejal Logar.

Med najpomembnejšimi tematikami je Logar izpostavil konferenco o prihodnosti EU ter napredovanje držav Zahodnega Balkana na poti v EU, predvsem začetek pogajanj o članstvu s Severno Makedonijo. "Pred nami je veliko zahtevnih dosjejev, kjer bomo morali krepko zavihati rokave," je zbranim diplomatom dejal minister.

Udejanjanje programa predsedovanja bo tema prvega današnjega panela. Nato se bodo posvetili vprašanju, kako in kam mora seči slovenska zunanja politika. To bo tema drugega panela, na katerem bo diplomate nagovorila profesorica Sabina Kajnč Lange.

Profesor Boštjan Udovič bo z diplomati na tretjem panelu spregovoril o prihodnosti EU in širše Evrope. Četrti panel bo nato posvečen indo-pacifiški regiji, ki po Logarjevih besedah postaja velika tema aktualnih mednarodnih odnosov. Diplomate bo popoldne nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, v torek tudi premier Janez Janša.

Logar je diplomatom analiziral tudi opravljeno delo od zadnjega posveta, ki so ga opravili septembra lani. "Kljub pandemiji smo nadaljevali intenzivno zunanjepolitično dejavnost, vključno z vrsto fizičnih obiskov doma in v tujini," je poudaril in opisal številne stike, ki jih je imel na bilateralni in drugih ravneh.

Še posebej je izpostavil redna srečanja v t. i. formatu C5, ki ga ob Sloveniji sestavljajo še Avstrija, Češka, Slovaška in Madžarska. "Ta format je zaživel in pomeni, da je Srednja Evropa dobila svoj forum, preko katerega lahko glasneje sporočamo svoja sporočila," je dejal minister.

Na multilateralni ravni je Logar napovedal preureditev prednostnih nalog, "kar bo vidno tudi v osveženi zunanjepolitični strategiji". "V naše delo smo vključevali nove, aktualne teme, kot je na primer umetna inteligenca, in dajali večji poudarek digitalni preobrazbi," je dejal.

Na multilateralni ravni je sicer izpostavil letošnjo podnebno konferenco v Glasgowu, ki bo največji multilateralni dogodek v času slovenskega predsedovanja.

Med izzivi, ki slovensko diplomacijo čakajo že v kratkem, je Logar izpostavil predvsem implementacijo digitalnega covidnega potrdila in poenotenje ukrepov na mejah. Opozoril je tudi na "ponovno večanje števila slovenskih državljanov v tujini, ki bodo zelo verjetno od časa do časa potrebovali našo pomoč".

Analiziral je tudi odnose s sosedami in poudaril, da so bili v ospredju predvsem gospodarski odnosi in razvoj infrastrukturnih povezav. Slednje lahko pomaga presegati nekatera nerešena vprašanja, je prepričan Logar.

Še posebej je izpostavil pobudo Slovenije z Italijo in Hrvaško za skupno upravljanje Jadrana. Temu prostoru bo Slovenija morala še naprej posvečati posebno pozornost, je opozoril Logar.

Minister je še izrazil priznanje veleposlanici Lei Stančič, ker je aprila letos poverilna pisma v Moldaviji predala v narodni noši. Logar jo je pohvalil "za zdravo domoljubje, ki ga je povsem v skladu z diplomatsko prakso izkazala z narodno nošo, kljub nerazumevanju nekaterih struktur v Sloveniji". "Zdrav patriotizem in svetovljanstvo sta dve plati iste medalje, dve strani dobrega diplomata," je poudaril minister.

"Želim si, da bi iz takšnega posebnega predsedovanja lahko v letu 2022 potegnili čim več praktičnih, še več pa vsebinskih zaključkov, ki bodo slovenski diplomaciji koristili in zagotavljali dobro delo tudi v prihodnjih letih," je Logar še dejal v svojem uvodnem nagovoru slovenskim diplomatom.