Odnosi Cerkve in države: Vatikanski sporazum II – smer jedrna Evropa

15 vprašanj in več naj bi bilo odprtih med državo in Cerkvijo na podzakonski ravni in več kot 50 na mednarodni ravni.

Zvedeli smo, da bo izhodišče pristopa dela vladnega sveta primerjave Slovenije z drugimi srednjeevropskimi in zahodnimi državami; predvsem z Avstrijo in Nemčijo.

Ali nam bodo tudi pri urejanju odnosov med državo in verskimi skupnostmi za zgled jedrne države Evrope?

V Katoliški cerkvi je opravljenega veliko prostovoljnega dela, od Karitasa do vzdrževanja kulturnih spomenikov. Bi lahko denimo tudi cerkveni zbori, ki niso statusno organizirani kot kulturna društva, prejemali pomoč države in bili deležni njenega priznanja?

Ker v zakonu o verski svobodi ni zapisano, da je država dolžna voditi register sestavnih delov Cerkve dohodninskih donacij ne more prejeti župnija neposredno, temveč le Katoliška cerkev. Zakaj uradniki nočejo vzpostaviti tega registra?

Bo sprejet mednarodni sporazum o obrambno-vojaškem ordinariatu? Nekateri v Cerkvi imajo pomisleke. Ali je s pastoralnega vidika ordinariat korist ali tudi breme?  

P. Branko Cestnik je pojasnil, zakaj se na podeželju ohranja bolj sproščen odnos na relaciji lokalna oblast – Cerkev, ideološke teme so drugotnega pomena. Tudi če nastopijo župani iz leve opcije, običajno to ne prinese kakšnih zaostritev.

Cestnik opozarja na želje bolj desne politike, da religijo oziroma Cerkev vključi v svoj projekt vladanja in da začne na Cerkev gledati kot na svojo ministrantko. Zdajšnjo desno oblast bi to znalo mikati …

Simon Potnik, moderator Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec, ne more sprejeti, da sta »moja Cerkev in moja domovina dva bregova«. Ali lahko kaj pomaga čarobna formula: treba je dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega?

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24