Ilham Tohti, profesor ekonomije na pekinški univerzi, je zaprt od leta 2014, "plačal je visoko ceno za svoj boj za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem, njegovo delo pa je navdih za vse nas," je ob podelitvi nagrade v Strasbourgu dejal Sassoli.
Kitajske oblasti so Tohtija obsodile na dosmrtno zaporno kazen, ker naj bi spodbujal separatizem v pokrajini Xinjiang na zahodu Kitajske.
Ujgurska manjšina je tarča pregona in sankcij, od aprila 2017 je bilo več kot milijon Ujgurov pridržanih in zaprtih v taboriščih, odreči se morajo svoji identiteti, veri in prepričanjem, je opozoril Sassoli. "Danes je kljub podelitvi nagrade žalosten dan, saj je sedež poleg mene prazen," je dejal in poudaril, da "živimo v svetu, v katerem nismo povsem svobodni, če svobodno razmišljamo".
"Tohti je glas ujgurskega ljudstva in čeprav je zaprt, ga slišimo, preko njegove hčerke, ki je danes tu," je dejal Sassoli in pozval kitajske oblasti, naj ga izpustijo. K temu je predsednik Evropskega parlamenta kitajske oblasti pozval že ob nominaciji Tohtija za nagrado Saharov, ki jo je Kitajska oktobra ostro obsodila. Evropski parlament je obtožila, da podpira terorizem in separatizem.
Jewher Ilham, ki nadaljuje boj svojega očeta, je v Strasbourgu obžalovala, da njen oče ni mogel sam sprejeti nagrade. V čustvenem govoru pred evropskimi poslanci se je z očetovo fotografijo v rokah zahvalila za nagrado.
"Hvaležna sem, da lahko povem njegovo zgodbo, ker je ne more povedati sam. Ne vem, kje je moj oče," je dejala Jewher Ilham, ki očeta ni videla od leta 2013, ko sta želela iz Kitajske odpotovati v ZDA, a so ga letališču prijeli. "Odpeljali so ga, rekel mi je, naj ne jočem. Odpotovala sem, njega pa so zadržali, pretepli, izprašali, obsojen je na dosmrtno ječo," je pojasnjevala: "Nikoli več ne bom mogla odpotovati na Kitajsko, se srečati z družino."
Ilham Tohti si je prizadeval za to, da bi lahko Ujguri živeli v miru, a so ga kitajske oblasti označile za separatista, zaradi njegovega boja pa je zaznamovano tudi njeno življenje, je poudarila.
"Ne vem, kje je oče, prepričana sem, verjamem, da je živ," je dejala in pozvala Evropski parlament, naj nadaljuje prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic v svetu: "Ujguri vas potrebujejo. Ne gre za boj proti Kitajski, gre za zaščito človekovih pravic," je poudarila Jewher Ilham.
"Želim si, da bi mojega očeta izpustili, da bi bil varen, da bi bile vse druge družine, kot je moja, nekoč znova združene. Želim si, da bi ljudje lahko živeli v miru," je dejala in izrazila upanje, da bo izpuščen iz zapora skupaj z drugimi borci za človekove pravice po svetu.
Ilham Tohti je pred aretacijo januarja 2014 ustanovil in vodil spletno stran UighurOnline, na kateri so objavljali prispevke o družbenih vprašanjih v ujgurščini in kitajščini. Velja za zmeren glas, ki je opozarjal na etnične napetosti v avtonomni pokrajini Xinjiang na vzhodu Kitajske, kjer živi muslimanska manjšina Ujguri.
Organizacije za človekove pravice trdijo, da so kitajske oblasti v taborišča za prevzgojo v Xinjiangu zaprle več kot milijon Ujgurov in pripadnikov drugih muslimanskih manjšin. Po navedbah organizacije Human Rights Watch so oblasti v tej pokrajini prav tako vzpostavile obsežen nadzorni sistem, ki vključuje kamere za prepoznavo obraza, iskalce brezžičnih omrežij in obiske na domu.
Tohti, ki je bil za nagrado Saharov nominiran že leta 2016, je septembra prejel še eno evropsko nagrado za človekove pravice, in sicer nagrado Vaclava Havla, ker je dal "celotnemu ujgurskemu narodu glas".
Evropski parlament nagrado Saharov od leta 1988 podeljuje posameznikom ali organizacijam, ki so se posebej odlikovali v svojem zavzemanju za človekove pravice in svobodo govora. Nagrado - priznanje in 50.000 evrov - vsako leto podelijo ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu.
V ožjem izboru za letošnjo nagrado Saharov so bili še brazilski okoljevarstveniki in zagovorniki človekovih pravic ter skupina kenijskih študentov, ki se bori proti pohabljanju ženskih spolovil.
Lanski dobitnik nagrade Saharov, ukrajinski režiser Oleg Sencov, je nagrado prevzel konec novembra z enoletno zamudo, ker je prestajal zaporno kazen v Rusiji zaradi obsodbe o "načrtovanju terorističnih napadov" na Krimu. Ob prevzemu nagrade je poudaril, da jo sprejema tudi kot nagrado vsem aktivistom in borcem za neodvisnost Ukrajine.
