EU od Grčije zahteva, naj se zresni, Varufakis svari, da je grška nesreča nevarno blizu

Evroskupina obžaluje pomanjkanje napredka in Grčiji posreduje odločno sporočilo, naj resno sodeluje v pogajanjih. Dogovora trenutno ni na vidiku, je ocenil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Najbolj zaželen in osrednji scenarij je po besedah šefa evroskupine še vedno doseči dogovor, podaljšati sedanji program in obdržati Grčijo v območju evra. A če to ne bo mogoče, so pripravljeni tudi na druge scenarije, je dodal.

Tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici poudarja, da je na potezi Grčija, ter državo poziva, naj se zresni in vrne k pogajanjem za razumni kompromis, saj bodo sicer posledice katastrofalne.

Vsi smo si pripravljeni dan in noč prizadevati za ta dogovor, ki je še vedno mogoč, je še zatrdil Moscovici ter poudaril, da je v interesu vseh, da se ohranita integriteta in ireverzibilnost evra.

Podobno je sporočilo vodje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde: "Čakamo." In sicer na oprijemljive in verodostojne predloge, je poudarila ter grške politike okrcala, da je dialog mogoč le z odraslimi sogovorniki.

Lagardova je Grčijo tudi posvarila, da pri obravnavi njene finančne obveznosti v vrednosti 1,6 milijarde evrov, ki jo mora izpolniti konec meseca, ne bo milosti. IMF bo neplačilo obveznosti po njenih besedah obravnaval kot plačilno nesposobnost.

Grški finančni minister Janis Varufakis pa je včeraj v Luksemburgu po še enem sestanku z mednarodnimi posojilodajalci brez dogovora posvaril, da je grška nesreča "nevarno blizu".

Tudi grški minister je prepričan, da je še mogoče doseči dober dogovor, ki mora po njegovih besedah zagotoviti dve vrsti zaupanja, nujni za končanje grške drame: zaupanje grških partnerjev in zaupanje ljudi v Grčiji.

Varufakis tudi zatrjuje, da je kolegom predstavil "radikalen in celovit" predlog, ki lahko enkrat za vselej konča grško krizo. Dejstvo, da nekateri niso dojeli, da so predstavili ta predlog, po njegovih besedah kaže, da ima EU težave z dialogom.

Ta predlog po njegovih besedah vključuje samodejno zavoro za primanjkljaj in premestitev 27 milijard evrov grškega dolga iz Evropske centralne banke (ECB) v evropski reševalni mehanizem ESM, torej iz ene institucije trojke v drugo.

Grčija je sicer včeraj zavrnila nadzor kapitalskih tokov za ustavitev odtoka denarja, ki zaradi negotovosti dre iz bank. Govorec grške vlade Gabriel Sakelaridis je dejal, da uvedba nadzora kapitalskih tokov ne pride v poštev in da so denarne vloge varne.

Medtem ko grški politiki mirijo ljudi, da je njihov denar varen, podatki grške centralne banke kažejo, da so Grki z bančnih računov v prvih petih mesecih tega leta dvignili okoli 30 milijard evrov. Le v zadnjih treh dneh naj bi dvignili dve milijardi.

Varufakis je o uvedbi nadzora kapitalskih tokov zaradi naglega odtekanja denarja z računov v grških bankah zaradi negotovosti in bojazni ljudi pred tem, kaj bo prinesla prihodnost, dejal, da bi bil to poraz in antiteza monetarne unije.

A včeraj pozno zvečer je odjeknila vest agencije Reuters, da ni gotovo, da se bodo grške banke v ponedeljek lahko odprle. To naj bi bila ECB včeraj sporočila na evroskupini; šef ECB Mario Draghi naj bi na sploh govoril le o odtekanju denarnih vlog.

O izjemni resnosti razmer priča tudi poročanje Bloomberga, da naj bi ECB za petek sklicala izredno telefonsko konferenco o vprašanju nujne likvidnostne pomoči grškim bankam.

Predsednik Evropskega sveta in vrha območja evra Donald Tusk je med novinarsko konferenco po koncu evroskupine v Luksemburgu za ponedeljek sklical izredni vrh območja evra in odločitev utemeljil z "nujnostjo" položaja.

Na vprašanje, ali bo to vrh preloma - vzemi ali pusti, vse ali nič, je Dijsselbloem odgovoril, da je to nemogoče reči.
Nujnost pa je komentiral z besedami: "Seveda je nujno ... Tudi danes smo pogosto uporabili besedo nujno."

Slovenski finančni minister Dušan Mramor je pred začetkom evroskupine poudaril, da bi bil najboljši rezultat tako za Grčijo kot za celotno EU in širše seveda smiseln dogovor, a ocenil, da so možnosti za dogovor do konca tega meseca majhne.

Mramorjevo sporočilo Grčiji je sicer enako kot vselej: pripravljeni smo na določene kompromise v tem programu in za podaljšanje programa, a Grčija mora skozi proces strukturnih sprememb, kot so šle vse države, tudi Slovenija, v obdobju krize.

Če Grčija konec meseca ne bi poravnala finančnih obveznosti do IMF, bi to imelo po ministrovih besedah za Slovenijo posredne posledice - poslabšanje pogojev financiranja na svetovnih trgih, ker bi se obrestne mere zaradi večjih tveganj nadalje zviševale.

Na vprašanje, ali ga skrbi grexit, je Mramor odgovoril: "Seveda me skrbi. Skrbi praktično vse finančne ministre območja evra." Je pa prepričan, da je območje evra dovolj trdno, da ga lahko obvlada. "Ni dvoma, da območje evra preživi," je sklenil minister.