Sestanek je bil po Dijsselbloemovih besedah "zelo intenziven", saj je šlo za zelo pomembne odločitve in za obnovitev zaupanja. Zaupanje je laže izgubiti kot na novo pridobiti, to je prvi korak v procesu obnavljanja zaupanja, je poudaril šef evroskupine.
Evroskupina je tako po dveh propadlih poskusih danes v tretje le sprejela skupno izjavo, v kateri piše, da je namen podaljšanja "uspešno končanje" sedanjega programa, pri čemer bodo kar najbolje izkoristili razpoložljivo prožnost, o kateri se bodo dogovorile grške oblasti z institucijami.
V izjavi tudi piše, da je podaljšanje "most", ki bo omogočil čas za razpravo o "morebitnih nadaljnjih dogovorih med evroskupino, institucijami in Grčijo". V izjavi institucije sicer niso opredeljene, a še vedno gre za Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF).
Ključen del današnjega kompromisa je dogovor, da bo Grčija do konca ponedeljka posredovala "prvi seznam reformnih ukrepov", ki ga bodo preučile institucije in ocenile, ali je zadostno izhodišče za podaljšanje programa. Seznam bo nato podrobneje opredeljen in dogovorjen do konca aprila.
Evroskupina v izjavi tudi jasno poudarja, da bo le pozitivna ocena izvajanja ukrepov v sklopu podaljšanega programa omogočila izplačilo denarja, ki je še na voljo Grčiji v sklopu tega programa, torej 1,8 milijarde evrov zadnje tranše posojil in 1,9 milijarde evrov dobička na grške obveznice v lasti ECB.
Podobno strogi so tudi pogoji za koriščenje 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za grške banke. Ta sredstva bo mogoče uporabiti le za dokapitalizacijo bank in stroške sanacije bančnega sektorja, in to le na pobudo ECB.
Grške oblasti z izjavo sprejemajo tudi vrsto zavez. Odločno se zavezujejo k "širšemu in globljemu reformnemu procesu s ciljem trajnega izboljšanja obetov za rast in zaposlovanja, zagotavljanja stabilnosti in odpornosti finančnega sektorja ter krepitve socialne pravičnosti".
Zavezujejo se tudi k izvedbi že zdavnaj potrebnih reform za boj proti korupciji in izogibanju davkom ter za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja.
Prav tako grške oblasti v današnji izjavi znova izpostavljajo nedvomno zavezo k spoštovanju finančnih obveznosti do vseh posojilodajalcev, v celoti in pravočasno.
Grške oblasti se zavezujejo tudi, da bodo zagotovile "ustrezen" primarni fiskalni presežek in vzdržnost dolga v skladu s sklepi evroskupine iz novembra 2012, po katerih naj bi grški dolg leta 2016 znašal 175 odstotkov BDP, leta 2020 124 odstotkov BDP, leta 2022 pa "občutno pod" 110 odstotkov BDP. Evroskupina pa se ob tem zavezuje, da bo pri obravnavi cilja za primarni presežek za letos upoštevala gospodarske razmere.
Grške oblasti se zavezujejo tudi, da se bodo vzdržale kakršnega koli koraka nazaj pri ukrepih in da se bodo vzdržale enostranskih sprememb politik in strukturnih reform, ki bi lahko negativno vplivale na fiskalne cilje, gospodarsko okrevanje ali finančno stabilnost.