Nov poskus dogovora o naslednjem finančnem obroku za Grčijo

Čas se izteka, saj država denar potrebuje julija. Temeljni problem so razhajanja med evropskimi upnicami in IMF glede zagotavljanja vzdržnosti grškega dolga. V zraku je optimizem, pravijo viri pri EU.

Grčija in njeni mednarodni upniki bodo poskušali doreči drugi pregled izvajanja tretjega programa, ki predvideva do 86 milijard evrov pomoči. Končanje pregleda pomeni zeleno luč za izplačilo naslednje tranše, ki naj bi znašala med 7,4 in osem milijard evrov.

Potem ko je Grčija maja potrdila zahtevane ukrepe v zameno za novo finančno injekcijo, se je zataknilo pri vprašanju zagotavljanja vzdržnosti ogromnega grškega dolga, ki znaša okoli 180 odstotkov bruto domačega proizvoda države.

Mednarodni denarni sklad (IMF), ki v tretjem programu za zdaj prispeva le strokovno pomoč, v zameno za svoje finančno sodelovanje, ki je nujno za izplačilo naslednje tranše, od evropske strani zahteva ambicioznejše in konkretnejše zaveze glede lajšanja grškega dolga.

Evropska stran vztraja pri lanski majski izjavi, v skladu s katero naj bi srednjeročne ukrepe za vzdržnost dolga določili sredi prihodnjega leta, ob izteku tretjega programa pomoči, a naj bi bila pripravljena to izjavo nekoliko natančneje opredeliti.

Slovenija si v razpravah o morebitnem prestrukturiranju grškega dolga prizadeva za enakomernejšo izpostavljenost držav in znižanje svoje izpostavljenosti, so pred zasedanjem izpostavili na finančnem ministrstvu.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman bo ob robu današnjega zasedanja in petkovega srečanja finančnih ministrov EU po neuradnih informacijah v neformalnih pogovorih s predstavniki evropskih institucij in IMF pojasnjevala dogajanje v povezavi z NLB. Novih odločitev sicer ni pričakovati.