"To je to za danes. Institucije in Grčija nadaljujejo delo," je tvitnil finski finančni minister Alexander Stubb po koncu sestanka, od katerega se je pričakoval dogovor, ki naj bi ga nato voditelji članic le pozdravili in potrdili.
Po intenzivnih nočnih in jutranjih tehničnih in političnih pogajanjih institucij upnikov in Grčije strani nista uspeli zbližati stališč in sta prišli na sestanek evroskupine vsaka s svojim predlogom, ki sta bila še vedno precej vsaksebi.
Grški finančni minister Janis Varufakis je po koncu sestanka povedal, da so kolegi temeljito primerjali oba predloga. "Zanimivo je, da se več kolegov ni strinjalo in je kritiziralo ne le naše besedilo, ampak tudi besedilo institucij," je dejal.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa je po koncu napovedal, da se bodo verjetno znova sestali v soboto, ocenil, da je še veliko vprašanj, o katerih se stališča zelo razlikujejo, in pojasnil, da bo voditelje članic unije obvestil o stanju.
Razprava o Grčiji na vrhu unije je trajala približno dve uri in povzročila precejšnjo zamudo, a sporočila voditeljev so po neuradnih informacijah enaka kot v ponedeljek po kriznem evrskem vrhu: institucije in Grčija naj se dogovorijo.
Še en krizni evrski vrh ni načrtovan, pravijo viri pri EU. Dogovor morajo doseči institucije upnikov in Grčija, na tej podlagi mora evroskupina sprejeti odločitve.
Da se voditelji ne bodo vpletali v pogajanja, sta ob prihodu na vrh poudarila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. Takšno je torej uradno stališče, a neuradno potekajo intenzivni pogovori na vseh ravneh.
Medtem ko so bili finančni ministri držav v območju evra pesimistični in so zveneli precej obupano, je predsednik Evropskega sveta in evrskega vrha Donald Tusk ocenil, da se ta grška zgodba ne bo končala kot Sofoklejeve tragedije, temveč s srečnim koncem.
Tudi grški premier Aleksis Cipras je bil optimističen. "Po celovitih grških predlogih sem prepričan, da bomo dosegli kompromis, ki bo območju evra in Grčiji pomagal premostiti krizo," je dejal.
Nekateri voditelji so izpostavljali upanje do konca. Upanje na dogovor je, je dejal slovenski premier Miro Cerar. "Dokler se ljudje pogovarjajo, je upanje," je poudaril tudi luksemburški premier Xavier Bettel.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je novinarjem povedal, da je spal le tri ure in da je na smrt utrujen, je zatrdil, da si bodo "do zadnje minute, sekunde in milisekunde prizadevali, da se projekt evra ne zruši".
Časa zdaj res ni več veliko. Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je opozoril, da je rok za dogovor nedelja, saj sicer ne bo mogoče izpeljati vseh potrebnih parlamentarnih postopkov za potrditev dogovora v nekaterih članicah.
Konec meseca se izteče evropski program pomoči Grčiji, ki mora v torek izpolniti tudi finančno obveznost do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov, sicer bo označena kot plačilno nesposobna.
Vodja IMF Christine Lagarde, ki je minuli teden opozorila, da konec meseca ne bo milosti, in okrcala Grke, da je dialog mogoč le z odraslimi, je znova izpostavila, da upniki delajo osredotočeno in disciplinirano, druga stran pa žal še ni tam.
Glavna odprta vprašanja v pogajanjih Grčije in upnikov naj bi še vedno bila lajšanje ogromnega grškega dolga, pokojnine in davek na dodano vrednost.
Grčija je zasenčila vse druge teme na bruseljskem meniju. Voditelji zdaj razpravljajo o soočanju s krizo v Sredozemlju, zlasti o spornih kvotah za razporeditev beguncev.
Konec aprila so na kriznem sestanku o begunski krizi v Sredozemlju, sklicanem po najhujšem brodolomu doslej, v katerem je umrlo več kot 800 ljudi, sprejeli politično obljubo o več notranje solidarnosti, a konkretnim zavezam so se izognili.
Evropska komisija je nato predlagala obvezne kvote za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Slovenija naj bi sprejela 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije, torej skupaj 495 oseb.
Ideja obveznih kvot, vsiljena iz Bruslja, nima podpore med članicami unije, pravijo v EU. Članice so razdeljene na dva tabora: prvi vztraja pri prostovoljni solidarnosti, drugi je pripravljen podpreti obvezne kvote, a se ne strinja s predlaganimi merili.
Včeraj naj bi voditelji potrdili krovno številko 40.000 beguncev, ki jih bodo razporedili iz Italije in Grčije po EU, podrobnosti pa naj bi bile dorečene pozneje s ciljem dogovora do konca julija.
Slovenija bo nedvomno solidarna in bo sprejela določeno število beguncev, a vztraja pri prostovoljnem pristopu, je poudaril premier Cerar ob prihodu. "O številkah danes še ne bi govorili," je dodal.
Na smrt utrujen, a kljub temu razigran Juncker je sicer včeraj ob prihodu na vrh EU navihano pozdravil slovenskega premierja Cerarja. Premier je začel dajati izjavo za medije, ko ga je Juncker presenetil in mu od zadaj pobalinsko prekril oči.
"To je bilo s pravim občutkom," je Junckerjev pozdrav nasmejano komentiral Cerar. "Kot vidite, imamo prijateljske odnose na vrhu EU," je še dodal.