V Bruslju brez dogovora o grškem dolgu; Grčija čaka na pomoč

Ta bi zagotovil sodelovanje IMF v tretjem programu pomoči za državo. Sodelovanje sklada je ključno za izplačilo naslednjega finančnega obroka Grčiji.

Na tej točki ni dogovora, poskušali ga bomo doseči čez tri tedne, je izid dolgega sestanka povzel šef evroskupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Glavni izziv je po njegovih besedah premostiti vrzel med pričakovanji in možnostmi.

Evroskupina je sicer po njegovih besedah pripravljena podrobneje opredeliti srednjeročne ukrepe, vendar v skladu z dvema načeloma: da so ti v sklopu lanskega majskega dogovora in da je končna odločitev sprejeta ob izteku programa pomoči, torej prihodnje leto.

Cilj je doseči takšen dogovor, ki bo zadovoljil Mednarodni denarni sklad (IMF), tako da bo pripravljen finančno sodelovati v tretjem programu pomoči. Udeležba IMF je potrebna za izplačilo naslednjega obroka Grčiji, je ponovil šef evroskupine.

Zakaj dogovora ni bilo mogoče doseči nocoj, Dijsselbloem ni želel pojasnjevati, da ne bi ogrozil možnosti zanj čez tri tedne, 15. junija v Luksemburgu. "Vse strani so bile konstruktivne, zato sem optimističen," je sklenil šef evroskupine.

Evroskupina se je o srednjeročnih ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti grškega dolga dogovorila maja lani. Nanašajo se zlasti na zmanjševanje obrestnih mer, podaljševanje ročnosti in podobne ukrepe, ki ne pomenijo nominalnega odpisa dolga.

IMF pa svoje finančno sodelovanje v tretjem programu pomoči za Grčijo pogojuje s konkretnejšimi in ambicioznejšimi ukrepi, ki bi posegli tudi v glavnico dolga, ne le v obrestne mere.

IMF je sodeloval v prvih dveh programih za Grčijo, ko je prispeval približno tretjino pomoči, v tretjem pa za zdaj sodeluje le s strokovno pomočjo, finančni prispevek pa torej pogojuje z ambicioznimi ukrepi za zagotavljanje vzdržnosti dolga.

Sodelovanje IMF kot poroka strogosti zahteva predvsem Nemčija, ki pa zdaj tudi najbolj nasprotuje ambicioznejšim ukrepom za zmanjšanje dolga, ne nazadnje zaradi septembrskih volitev, pred katerimi ne želi vznemirjati volivcev, nenaklonjenih finančnim injekcijam za Grčijo.

Med Grčijo ter mednarodnimi posojilodajalci - Evropsko centralno banko (ECB), Evropsko komisijo, evropskim reševalnim skladom ESM in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) - trenutno poteka drugi pregled izvajanja tretjega programa, dogovorjenega julija 2015.

Potem ko je Grčija v začetku maja z institucijami sklenila okvirni sporazum o ukrepih v zameno za naslednji obrok in potem ko je grški parlament minuli teden te ukrepe potrdil, se zdaj začenja končnica pogajanj, v kateri znova izstopajo velike razlike med območjem evra in IMF.

Cilj je, da je dogovor dosežen junija, tako da imajo nacionalni parlamenti dovolj časa za potrditev novega finančnega obroka za Grčijo pred poletnimi počitnicami in da država denar dobi pravočasno, da bo lahko julija poravnala okoli sedem milijard dolga ECB.