Mlačen odziv Bruslja na Erdoganovo zmerjanje Macrona s psihičnim bolnikom

Erdogan je v nedeljo v televizijskem nagovoru dejal, da je Macron "dan in noč obseden z njim" ter da bi moral na pregled k psihiatru. Podobno je izjavil že v soboto, zato je Francija na posvet v domovino poklicala svojega veleposlanika v Ankari.

Pripombe so povezane z Macronovimi ukrepi v boju proti islamski radikalizaciji po nedavnem umoru učitelja, ker je med poukom pokazal karikature preroka Mohameda. Načrtuje strožji nadzor nad šolami in tujim financiranjem mošej.

Predsednika sta sicer na nasprotnih bregovih pri vrsti vprašanj, med drugim glede turškega izkoriščanja zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju, konflikta v Libiji in spopadov v Gorskem Karabahu.

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je Erdoganov besedni napad na Macrona v nedeljo označil za nesprejemljivega, Turčijo pa je pozval, naj ustavi to nevarno spiralo konfrontacije.

Ob tem je spomnil na oktobrske sklepe voditeljev članic unije kot na ponudbo za nov začetek, za kar pa bo potrebna politična volja turških oblasti za zagon pozitivne agende. V nasprotnem primeru bo Turčija še bolj osamljena, je še tvitnil Borrell.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je na Twitterju zapisal, da Turčija namesto pozitivne agende izbira provokacije, enostranska dejanja v Sredozemlju in zdaj tudi žaljivke, kar je nedopustno.

Ob tem je Michel, ki sicer velja za zvestega sledilca Macrona, saj je ta tudi najbolj zaslužen za to, da je Belgijec dobil visoki položaj v EU, pozval k spoštovanju Evrope in njenih članic.

Borrellov govorec Peter Stano je včeraj v odzivu na številna kritična vprašanja francoskih novinarjev, češ da je odziv Borrella in Evropske komisije premalo odločen, poudaril, da je njihova naloga spodbujati dialog, sodelovanje in vzajemno spoštovanje, ter spomnil na oktobrske sklepe vrha.

Voditelji so se v sklepih, sprejetih v začetku meseca, dogovorili za dvotiren pristop do Turčije. Spodbude in nadgradnja odnosa v primeru sodelovanja Ankare ter možnost sankcij v primeru enostranskih dejanj v škodo unije in njenih članic.

Turčija od takrat nadaljuje s provokacijami, tako v vzhodnem Sredozemlju kot z besednimi napadi na Macrona, a v Bruslju za zdaj poudarjajo, da bodo z odločitvami o nadaljnjih korakih počakali do decembra, ko je predvidena vnovična razprava vrha o Turčiji. Zavračajo tudi očitke, da so stališča v uniji neenotna.

A očitno je, da se Grčija, Ciper in Francija zavzemajo za oster pristop, medtem ko je Nemčija, kjer živi veliko Turkov, previdnejša. Med bolj zadržanimi sta tudi Italija in Španija s svojimi interesi v Sredozemlju.

Borrellov govorec včeraj sicer ni izključil možnosti izredne razprave zunanjih ministrov o odnosih s Turčijo, če bi katera članica to izrecno zahtevala, a ta za zdaj ni načrtovana.

Stano je sicer včeraj znova spomnil na izjemno kompleksne odnose s Turčijo, ki da je zelo pomembna partnerica in soseda EU ter članica zveze Nato. Sodelovanje lahko le koristi vsem, medtem ko konfrontacija ne bo nikomur prinesla ničesar, je opozoril.