Bruselj predlaga reformo »bank, ki so prevelike, da bi lahko propadle«

To so predlogi za reformiranje "bank, ki so prevelike, da bi lahko propadle, ter predrage in preveč kompleksne, da bi jih lahko rešili", je poudaril evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier ter pojasnil, da preostali bančni sektor urejajo doslej sprejeti ali načrtovani ukrepi.

To je tudi zadnji košček sestavljanke v bančni reformi, ki se je začela po propadu ameriške banke Lehman Brothers konec leta 2008 ter s katero želi Evropa utrditi svoje banke, povrniti zaupanje vanje, zavarovati varčevalce, zagotoviti, da davkoplačevalci ne bodo več plačevali za napake bank, in preprečiti nove krize.

Glavna točka predlagane reforme je prepoved trgovanja za lastni račun, torej trgovanja s finančnimi instrumenti in blagom z izključnim namenom ustvarjanja dobička za banko, na primer tudi z uporabo denarja varčevalcev za špekulacije na trgu. Ta tvegana dejavnost je pred leti predstavljala 15 odstotkov bančnih bilanc, do danes pa se je ta delež znižal na dva do štiri odstotke.

Druga točka je krepitev pristojnosti nadzornikov, tako da bodo od banke lahko zahtevali - ali v nekaterih primerih celo morali zahtevati - ločitev najbolj tveganih dejavnosti od klasičnih, če bo ocenjeno, da tveganja to upravičujejo.

Tretja točka pa je krepitev preglednosti nekaterih poslov v bančnem sistemu v senci, s čimer se želi preprečiti, da bi se banke novim pravilom skušale izogniti s preusmeritvijo delov dejavnosti v manj reguliran bančni sistem v senci.

Izhodišče za pripravo predlogov je poročilo skupine strokovnjakov pod vodstvom guvernerja finske centralne banke Erkkija Liikanena iz oktobra 2012, ki so predlagali strogo ločitev še posebej tveganih dejavnosti od klasičnih, torej od dnevnega poslovanja z varčevalci.

Današnji predlogi so tako le medel odsev priporočil strokovnjakov. Vanje že letijo puščice kritik z vseh strani. Evropski zeleni opozarjajo, da zaradi številnih zakonskih lukenj ne bodo imeli nikakršnega učinka, temveč bodo prinesli le še več birokracije. Banke pa opozarjajo pred zviševanjem stroškov.

Razvodenelost priporočil stroke je sicer tudi posledica opozoril iz Berlina in Pariza, naj Bruselj ne gre predaleč, saj je bolje, da to ureja nacionalna zakonodaja, ter da bi preveč vpletanja škodilo krhkemu evropskemu gospodarstvu.

Barnier je danes v odzivu na kritike najprej zastavil retorično vprašanje: Ali je že kateri od mojih predlogov naletel na navdušenje v bančnem sektorju? V parlamentu pravijo, da nismo šli dovolj daleč, v bančnem sektorju pa, da smo šli predaleč. To zame pomeni, da je predlog uravnotežen, je poudaril.

Komisija želi, da bi prepoved trgovanja za lastni račun začela veljati v začetku leta 2017, od sredine leta 2018 pa bi lahko nacionalni nadzorniki zahtevali ločitev tveganih dejavnosti od klasičnih, povezanih z vlogami. Predlog sicer sedaj roma v roke parlamentu in članic, ki ga bodo zagotovo dobro pregnetli.

Podobne reforme so že uvedle Nemčija, Francija, Velika Britanija in Belgija, Danska in Nizozemska pa jih načrtujeta.

Predlog Bruslja je sicer primerljiv z ameriškim Volckerjevim pravilom, ki je dobil ime po nekdanjem vodji ameriške centralne banke Fed in gospodarskem svetovalcu predsednika Baracka Obame, Paulu Volckerju.