Revija Reporter
Svet

Bi se morala Slovenija pridružiti avstrijsko-danski pobudi za begunska taborišča zunaj EU?

A. Ž.

6. okt. 2018 6:00 Osveženo: 7:33 / 06. 10. 2018

Deli na:

Iz nemirne Libije, ki meji na Egipt, migranti s pomočjo tihotapcev množično poskušajo z ladjami in čolni doseči evropske obale.

Profimedia

Danska, ki ji od leta 2015 vodi desna manjšinska vlada, nadaljuje s strogo protimigrantsko politiko. Tako je ministrica za priseljence in integracijo Inger Støjberg sporočila, da Danska tudi v letu 2018 ne bo sprejemalo migrantov iz sheme evropskega prerazdeljevanja prosilcev za azil.

Støjbergova je odločitev pojasnila z besedami, da se Danska še vedno spopada z integracijo priseljencev, ki so prišli v preteklih letih, zaradi česar ne more sprejemati novih.

Podobno politiko med zahodnimi članicami EU izvaja tudi Avstrija, zato ne preseneča, da sta državi postali zaveznici. Tako je avstrijski notranji minister iz vrst svobodnjakov Herbert Kickl podprl predlog danskega premierja Larsa Løkkeja Rasmussena, da bi prosilce za azil, ki prihajajo na Dansko, premestili v taborišče v katero od držav zunaj EU.

Kickl je tako dejal, da bo Avstrija skupaj z Dansko ustanovila taborišče za begunce oziroma prosilce za azil zunaj EU. Kickl je pred dnevi skupaj s Støjbergovo na Dunaju predstavil skupni dokument, v katerem sta zapisala, da lahko Evropa spet sprejema begunce šele takrat, ko bo Evropa zajezila nezakonite migrante in si povrnila zaupanje svojega prebivalstva.

Načrt Kickla in Støjbergove predvideva tudi izgon vseh oseb, ki nezakonito bivajo v EU, in sicer v njihove države izvore, v varne tretje države ali v center za vračanje zunaj EU.