Nedavne volitve so slovenski strankarski prostor pahnile v precej zagaten položaj, saj je sestavljanje nove vlade zelo zapleteno. Med različnimi kombinacijami, ki se pojavljajo, se omenja tudi manjšinska vlada, torej vlada petih levosredinskih strank, ki bi jo v državnem zboru s svojimi glasovi podprla tudi radikalna Levica, pri čemer ta stranka ne bi imela v vladi svojih ministrov.
Takšna manjšinska vlada ne bi bila nikakršna slovenska posebnost, saj so v zadnjem času manjšinske vlade v EU precej pogoste. Tako je pred dnevi češki parlament izglasoval manjšinsko vlado razvpitega milijarderja Andreja Babiša, ki jo sestavljata levoliberalna populistična stranka Ano in socialdemokratska stranka.
Ti dve stranki imata v parlamentu premalo glasov, zato jima je na pomoč priskočila Komunistična stranka Češke in Moravske. Ta stranka je z Babišem, ki je pred žametno revolucijo sodeloval s češkoslovaško komunistično tajno službo StB, podpisala poseben sporazum. Češki komunisti ne bodo sodelovali v vladi, bodo pa za svoje glasove dobili položaje v državnih podjetjih.
Manjšinsko vlado ima tudi Portugalska. Na volitvah oktobra 2015 so največ glasov dobile do tedaj vladajoče desnosredinske stranke, a premalo, da bi same sestavile novo vlado. Tako državo ob Atlantskem oceanu od novembra 2015 vodi manjšinska socialistična vlada premierja Antonia Coste. Vlado, ki jo sestavljajo člani socialistične stranke in nekateri nestrankarski ministri, podpirajo tudi poslanci radikalnega Levega bloka in Združene demokratične koalicije (to je koalicija komunistov in Zelenih).
Tudi portugalski vzhodni sosedi Španiji že nekaj let vladajo manjšinske vlade. Oktobra 2016 je tako manjšinsko vlado sestavil Mariano Rajoy. Prvak Ljudske stranke je zmagal na volitvah, a je imel premalo sedežev, zato so njegovo vlado podprli tudi poslanci desnosredinske stranke Ciudadanos. Junija letos je Rajoyeva manjšinska vlada padla, novi premier pa je postal socialist Pedro Sánchez, ki je prav tako sestavil manjšinsko vlado.
Manjšinska vlada je na oblasti tudi v zibelki parlamentarne demokracije – v Veliki Britaniji. Na predčasnih volitvah junija 2017 so britanski konservativci zmagali in dobili največ sedežev, a premalo za sestavo enostrankarske večinske vlade. Premierki Theresi May so priskočili na pomoč ulstrski unionisti, tako da je lahko sestavila manjšinsko vlado.
Manjšinsko vlado pa imajo tudi Danci. Na volitvah leta 2015 so največ glasov dobili socialdemokrati, a je celotni levi tabor dobil premalo sedežev. A vlado ni sestavila drugouvrščena protimigrantska Danska ljudska stranka, ki jo vodi Kristian Thulesen Dahl, ampak desnosredinska stranka Venstre, ki je na volitvah dosegla šele tretje mesto. Dansko manjšinsko vlado, ki jo vodi Lars Løkke Rasmussen, podpira Danska ljudska stranka. Da bi bila ironija še večja: na volitvah leta 2011 je stranka Venstre zmagala, a so takrat vlado sestavili drugouvrščeni socialni demokrati pod vodstvom Helle Thorning-Schmidt.
