»Kot že veste, sta mi minister za kulturo Simoniti in njegova sodelavka Minka Jerebič želela protipravno odvzeti status kulturnika. Trenutna vlada si demokratičnost predstavlja tako, da odloke objavlja na twitterju namesto v uradnem listu, da ljudem, ki izražajo svoje mnenje, odvzame status kulturnika in jih javno linča, saj očitno nima kredibilnih argumentov. Vendar je danes zmagala pravna država. Moj odvetnik Dino Bauk mi je namreč sporočil veselo novico – Upravno sodišče je odločilo, da je bil odvzem statusa kulturnika protipraven in odločbo ministrstva odpravilo in to po hitrem postopku, ne da bi dalo ministrstvu sploh možnost, da odgovori saj je bila odločba ministrstva že na pogled pomanjkljiva in protipravna.« Tako je Zlatan Čordić – Zlatko veselo na družbenih omrežjih razkril odločitev sodišča.
Ob enem pa ni mogel iz svoje kože in je okrcal vse, ki tako ali drugače podpirajo vlado Janeza Janše: »Žal mi je tistih, ki so se veselili diktatorskih potez trenutne vlade, vaša sreča je kratka in izvira iz lastne nesreče in nezadovoljstva, ki pa nima nobene povezave z menoj ali z mojim ustvarjanjem. Če bi si ljudje tako hitro pomagali, kakor se obsojamo, bi živeli v pravičnejšem in lepšem svetu. Moj globok poklon vsem dobrim ljudem, ki so mi ponovno dokazali, da na svetu prevladuje dobrota in ne sovraštvo, zato jim iz dna srca sporočam: hvala za vsako sporočilo, gremo naprej, korak za korakom, za boljšo skupnost vseh posameznikov.« Pri čemer je zanimiv predvsem stavek: »Če bi si ljudje tako hitro pomagali, kakor se obsojamo, bi živeli v pravičnejšem in lepšem svetu.« Stavek zapiše v odstavku kjer obsoja tiste, ki ne mislijo tako kot misli sam.
Zlatko nadaljuje: »Moj primer ni le moj, temveč je primer vseh tistih, ki želijo misliti, ustvarjati in živeti svobodno. Demokracija nam ne sme biti samoumevna, to smo spoznali v preteklih mesecih. Ravno zato je naša odgovornost in državljanska dolžnost, da skupaj dvignemo udeležbo na naslednjih volitvah, sicer bodo zgodbe, kot je moja, postale stalnica.
P.S. Državo predstavljajo vsi državljani, ki volimo politike, ti pa so v službi nas samih. Torej naš kritičen odnos do njihovega neuspešnega dela nikakor ni napad zoper države, temveč zaščita skupne prihodnosti. Naj bo ta primer dokaz, da je pravici lahko zadoščeno, če se za to izborimo. Ostajam delaven kot mravlja, priden kot čebela in svoboden kot ptica.«
Kaj si ob sklepnem Zlatkovem stavku: »Ostajam delaven kot mravlja, priden kot čebela in svoboden kot ptica:« mislijo pleskarji, vodovodarji in številni drugi, ki so prav tako delavni kot mravlje, pridni kot čebele, le da sami poleg svojih prispevkov z dajatvami plačujejo še Zlatkove, še raziskujemo.
Spomnimo, Zlatko je večkrat v zadnjih mesecih pritegnil pozornost, pa ne zaradi ustvarjanja. Kot »novinar« je na ulici lovil direktorja NIJZ Kreka, ki mu je med avtomobili bežal čez cesto, po odvzemu statusa pa se je zjokal, da ga podporniki »jastreba« Janše pribijajo na križ.
