Trije zaslišani duhovniki, Aleksandar Obradović, Tomo Ćirković in Milan Duduković so pričali v prid obdolženega Boškovića, saj so zavrnili očitke specializiranega tožilca. Zaključek obravnave je napovedan za prihodnjo sredo.
Peran Bošković, paroh Srbske pravoslavne cerkve zadnjih 27 let, je prepričan, da sodni postopek sploh ne bi bil potreben, saj je bila že predtem sprejeta odločitev znotraj cerkve: »Razumem sicer, da ima država pravico odločati o teh stvareh in da teh postopkov ni mogoče izključiti, seveda pa upam, da bo zdaj vendarle prišlo do zaključka.«
Boškoviću, ki se je prvič v življenju znašel v sodnih mlinih, je žal za duhovnika Željka Lubardo, ki je Boškovića ovadil že kmalu po svojem prihodu v Srbsko pravoslavno cerkev v Ljubljani. Prepričan je, da je Lubarda nasedel zgodbi iz ozadja. Ve namreč, da so Lubardo spodbudili ljudje, ki so izhajali iz kroga pokojnega metropolita in so želeli po svoje voditi SPC v Ljubljani.
O tem, koliko je sodni postopek vplival na odnose v pravoslavni skupnosti, je Bošković pojasnil, da so pogovori z verniki vse od začetka sojenja pred sedmimi leti do danes potekali iskreno: »Kadar me je kdo kaj vprašal, sem mu vse pojasnil, so se pa ljudje vsega že naveličali, sploh potem, ko so izvedeli, da Cerkev ni našla nobenih nepravilnosti.«
Ko je namreč prišlo do ovadbe leta 2012, je o tem nemudoma odločalo cerkveno sodišče v Zagrebu, nato še v Beogradu. Septembra istega leta je bilo že vse zaključeno, zato so bili ljudje začudeni nad tem, da se postopki nadaljujejo na sodišču, nato se je povsod začelo pisati še o prilastitvi nad sto tisoče evrov… : »Resni ljudje v cerkvi so vedeli, da je kaj takega sploh nemogoče.«
»Pričakujem oprostilno sodbo,« je za tednik Reporter dejal Milan Krstić, odvetnik obdolženega Boškovića: »Gre za zadevo, ki sploh ne sodi v pristojnost rednega sodstva.« Pojasnil je, da naj bi bili pravni strokovnjaki presenečeni nad tem, kako je specializirano tožilstvo Boškoviču kot pripadniku pravoslavne cerkve očitalo prisvojitev zneskov, ki mesečno ne presegajo 500 evrov: »Menim, da v tem primeru, kot tudi v drugih, ni nekega strokovnega nadzora nad tem, kaj počneta policija in tožilstvo. Poleg civilne družbe bi se morala odzvati država ali parlament, vendar ne z namenom vpletanja v strokovne odločitve policije in tožilstva, pač pa zaradi prejemanja nekih povratnih informacij v zaključenih zadevah o tem, zakaj se je tako delalo in zakaj sta se policija in tožilstvo tako odločila.«
Odvetnik Krstić je problematiziral tudi odnos višjega sodišča: »Število razveljavljenih sodb je na minimumu od minimuma. Vprašati se je treba, zakaj je tako in kdo so ljudje na višjih sodiščih, ki včasih tako odločajo in po moji oceni mislijo, da so nad zakonom.« Višji sodniki so namreč del sodbe na prvi stopnji razveljavili in vrnili v vnovično presojo.
