Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, opozarja, da smo v Sloveniji leta 2016 naredili veliko neumnost, saj je zakonodajalec razgradil obstoječe dimnikarsko dejavnost. Od tedaj dimnikarstvo ni več koncesijska storitev, kjer koncesionarji skrbijo za stanje kurilnih naprav na določenem območju, pač pa je to prepuščeno uporabnikom in trgu. Vsak lastnik kurilne naprave ima sicer dolžnost enkrat letno naročiti pregled slednje, vendar se to v praksi v veliki meri ne izvaja. Delež redno pregledanih kurilnih naprav, iz česar bi lahko imeli tudi evidenco o njihovem stanju in ustreznosti, je zelo upadel.
Zupanc pravi, da niso vse peči, izdelane pred letom 1995, neustrezne. Treba je pregledati vsako posebej, ali so izpusti še v okviru dovoljenih mejnih vrednosti.
Ljudje so izgubili stik z (rajonskimi) dimnikarji, ki so jim prej svetovali in jih usmerjali. Nihče jim ni torej povedal že pred nekaj leti, da morajo zamenjati svojo kurilno naprav in da so tistim socialno šibkejšim za to na voljo sredstva Eko sklada (tudi stoodstotne subvencije). Bili so neinformirani, kar je odgovornost države. Na posvetu v državnem svetu je bilo že maja 2019 predstavljeno, da kar 60 odstotkov malih kurilnih naprav ni pregledanih. Gre za vse – na trdna goriva, tekoča in na plin. Zupanc pravi, da niso vse peči, izdelane pred letom 1995, neustrezne. Treba je pregledati vsako posebej, ali so izpusti še v okviru dovoljenih mejnih vrednosti.
Kdor trdi, da je treba zamenjati kar vse starejše naprave, zgolj straši ljudi. Potrošnikom svetuje, da se ljudje pred nakupom nove peči posvetujejo z dimnikarjem, da ne bi kupili takšne, ki ne ustreza standardom, saj so kljub prepovedi pri nas še v prodaji. Zadostne kontrole žal ni. Evidenco pregleda kurilnih naprav (EviDim) ima v rokah država (ta jih dobiva od dimnikarjev), vendar so podatki, kot rečeno, pomanjkljivi. Dodajmo, da je vloga dimnikarjev, da uporabniku odredijo odpravo pomanjkljivosti peči (zamenjavo), če tega ne izpolni, pa ga mora prijaviti na okolijsko inšpekcijo. Globa, če pomanjkljivost ni odpravljena, je od 60 do sto evrov, inšpektorji pa lahko tudi prepovedo nadaljnjo uporabo, če je peč okolijsko, požarno ali zdravstveno nevarna.
