Po zadnjih uradnih, vendar še nepopolnih podatkih, se je letošnjih volitev udeležilo več kot 70 odstotkov volivcev oziroma 1.188.764, od tega jih je veljavne glasovnice oddalo 1.177.906. Na volitvah 2018 pa je glasovalo 901.454 volivcev (52,64 odstotka), od tega jih je veljavne glasovnice oddalo 891.097.
To pomeni, da je po trenutnih podatkih Državne volilne komisije na volitve prišlo najmanj 286.089 volivcev več. Podatki se bodo zagotovo spremenili še navzgor, zato lahko zatrdimo, da je glasovalo skoraj 300 tisoč volivcev več kot pred štirimi leti.
Verjeti je, da je večina med njimi podprla Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki je po trenutnih podatkih DVK prejelo 406.761 glasov (34,53 odstotka), toda svoje rezultate so izboljšale tudi (vladajoče) desnosredinske stranke.
SDS ni dosegla rezultata iz leta 2011, ko jo je obkrožilo 288.719 volivcev (26,19 odstotka). Najboljši rezultat je dosegla leta 2008, ko je prejela 307.735 glasov (29,3 odstotka), štiri leta prej pa 281.719 (29,1 odstotka).
SDS je po trenutnih podatkih prejela 277.094 glasov (23,52 odstotka), kar je 55.052 več kot pred štirimi leti. Takrat je dosegla 222.042 glasov oziroma 24,92 odstotka. NSI je dobila 80.757 glasov (6,86 odstotka), kar je po sedanjih podatkih 16.965 več. Leta 2018 je prejela 63.792 glasov oziroma 7,16 odstotka.
Med vladne liste lahko uvrstimo tudi Povežimo Slovenijo, v kateri so nastopale SLS, Konkretno, Nova ljudska stranka, Zeleni in Novi socialdemokrati. Lista je prejela 40.270 glasov (3,42 odstotka), kar je 16.941 več kot SLS pred štirimi leti oziroma če k temu prištejemo še Zelene Andreja Čuša, potem so svoj rezultat izboljšali za 7.233 glasov. Stranka SMC iz leta 2018, iz katere je nastala Konkretno, je bila bolj levo (protijanševsko) usmerjena, zato je ne moremo šteti v to skupino.
V skupino desnosredinskih strank pa lahko štejemo Našo deželo Aleksandre Pivec, ki je dobila 17.337 glasov (1,5 odstotka). Skupaj z njo so vladne oziroma provladne stranke po trenutnih podatkih DVK dobile 96.061 glasov več kot pred štirimi leti.
NSI prav tako ni dosegla svojega rezultata iz leta 2004, ko jo je obkrožilo 88.073 volivcev (9,09 odstotka), štiri leta pred tem pa 93.247 volivcev (8,66 odstotka).
Seveda pa to ne pomeni, da se lahko veselijo svojega uspeha. SDS denimo ni dosegla rezultata iz leta 2011, ko jo je obkrožilo 288.719 volivcev (26,19 odstotka). Najboljši rezultat je dosegla leta 2008, ko je prejela 307.735 glasov (29,3 odstotka), štiri leta prej pa 281.719 (29,1 odstotka).
NSI prav tako ni dosegla svojega rezultata iz leta 2004, ko jo je obkrožilo 88.073 volivcev (9,09 odstotka), štiri leta pred tem pa 93.247 volivcev (8,66 odstotka). O rezultatih svoje predhodnice SKD Lojzeta Peterleta pa lahko še vedno sanjajo. Krščanski demokrati so leta 1996 prepričali 102.852 volivcev (9,62 odstotka), štiri leta prej pa 172.424 (14,51 odstotka).
Največji poraz pa je dosegla SLS, ki je že tretjič zapored ostala pred vrati državnega zbora, čeprav se je okrepila z listo Povežimo Slovenijo. Leta 2011 je dosegla 75.311 glasov (6,83 odstotka), nato je tri leta pozneje izpadla z 34.548 volilne podpore (3,95 odstotka), na prejšnjih volitvah pa je prepričala le še 23.329 volivcev (2,62 odstotka). Najboljši volilni rezultat je dosegla leta 1996, ko jo je obkrožilo 207.186 volivcev oziroma 19,4 odstotka.
