Če parafraziramo našega velikega poeta Franceta Prešerna, smo v kongresni dvorani na Brdu pri Kranju zaman iskali staro »lice njega, ki kriv moritve je velike«. Pred kongresom PS se je bivši predsednik Milan Kučan odzval s tem, da bi lahko imel kongres posledice ne le za stranko, temveč za vse prebivalce Slovenije. Na pogovornem večeru v Slovenskem domu v Zagrebu je izjavil: »So trenutki, ko je treba interes države postaviti pred strankarske in osebne interese, ne da bi tem interesom odrekali legitimnost. S tem ko je PS prevzela vodenje države sredi politične krize, tudi odločanje o njenem vodstvu daleč presega zgolj notranja strankarska razmerja in vprašanje prihodnosti stranke. Posledic ne bo nosila le stranka, ampak vsi, ki v Sloveniji živimo.« Dodal je še, da je interes izid kongresa razumljiv ter je posledica negotovosti in strahu ljudi pred morebitno novo politično krizo. »Verjamem, da je v stranki dovolj modrih in odgovornih ljudi, ki bodo to razumeli in dali prednost skrbi za skupno dobro in politični stabilnosti.«
Politično krizo zaradi Zorana Jankovića in Pozitivne Slovenije je povzročila skupina 26 »uglednih« stricev in tet, ki je 10. oktobra 2011, tik pred parlamentarnimi volitvami, romala na Magistrat s prošnjo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, naj nastopi na državnih volitvah in tako reši Slovenijo pred morebitno vrnitvijo Janeza Janše na oblast. Med njimi je bil daleč najbolj pomemben Milan Kučan, ki zdaj pričakuje modro in odgovorno ravnanje od tistih, ki jih je takrat s svojo podporo Jankoviću zavedel. Takrat je dejal: »Prepričan sem, da si Slovenija ne more privoščiti slabe in neučinkovite vlade, Janković pa dokazano zna povezati sposobnosti z visokimi znanji v zmagovito celoto. Res je, da Janković nima nekaterih izkušenj iz dela vlade, toda to bo nadomestil z ljudmi, ki to znajo in imajo te izkušnje. Veliko se govori o koaliciji razuma, a se samo govori. Janković jo je sposoben udejanjiti.«
Posledica te politične procesije je bila zmaga stranke Zorana Jankovića na predčasnih volitvah 2011, toda zaradi njegove nezmožnosti oblikovanja koalicije se je država spet znašla v brezvladju in na koncu je vlado sestavil drugi v vrsti, prvak SDS Janez Janša. Nato so se strici in tete odločili, da bodo Jankoviću odvzeli stranko, ki so jo zanj ustanovili. Vanjo se je včlanilo vse več političnih sopotnikov Gregorja Golobiča in postopoma so prevzeli vodstvo v večini njenih vodstvenih organov. Stare grehe Jankovića so skoraj leto po procesiji na Magistratu začeli preiskovati kriminalisti ter opravili hišne preiskave pri njem, njegovih družinskih članih in poslovnih sodelavcih, katere rezultat so nedavne kazenske ovadbe v zvezi s Stožicami. Kmalu potem, decembra 2012, so se po poročanju Financ v domači hiši Nika Toša sestali Zoran Janković, Milan Kučan, Zdenko Roter, Jani Möderndorfer, Vasja Butina in Gregor Golobič. Ker je Gregor Virant dajal signale za prestop v levo koalicijo brez Jankovića, naj bi Golobič Jankoviću dejal: »Gotov si!« Sledilo je poročilo KPK, ki je obremenilo tako Jankovića kot Janšo, to je bilo seveda povod za Virantov prestop iz Janševe v levo koalicijo.
Na kongresu PS 12. januarja so strici zamrznili Jankovića kot predsednika stranke. Kučan je takrat dejal, da bi bilo koristno, če bi se Janković umaknil, dokler se zadeve ne bodo razčistile na sodišču. Bolj odločen je bil lani poleti, ko je Janković prvič napovedal svojo vrnitev na čelo stranke in zahteval sklic kongresa. Takrat je v intervjuju za murskosoboško televizijo AS izjavil: »Če Zoran Janković zaradi poročila protikorupcijske komisije ne more biti predsednik stranke, in jaz seveda mislim, da ne more biti, potem še kdo drug ne more biti predsednik stranke.« Toda Janković se je očitno strgal z verige svojega političnega botra in si kljub njegovemu nasprotovanju izboril vodstvo svoje stranke, ki so mu jo hoteli ukrasti pritepenci iz drugih strank.