Diplomat, profesor in pisatelj Jazbec je v Skopje odšel lansko jesen. Pred tem je od septembra 2015 do avgusta 2016 vodil sektor za evropske države na zunanjem ministrstvu, do avgusta 2015 pa je bil pet let veleposlanik v Turčiji, akreditiran tudi v Azerbajdžanu, Iraku, Iranu, Libanonu in Siriji. Bil je tudi konzul v Celovcu in diplomat v Stockholmu in državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Marca 2015 je postal tudi redni profesor diplomacije na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Kot je razvidno z njegove spletne strani, je doma iz Spodnje Pohance. Diplomiral je iz novinarstva in obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede, iz filozofije pa je doktoriral na Univerzi v Celovcu. Na svoji spletni strani je zapisal še, da ima dolgoletne izkušnje iz gospodarstva, novinarstva in politike ter iz vodenja velikih poslovnih in upravnih sistemov ter mednarodnih dogodkov.
Kandidaturo za predsednika republike je po poročanju Večera najavil danes ob robu strateškega vrha slovensko-makedonskega gospodarstva v Skopju, kjer so se zbrali nekateri najuglednejši slovenski gospodarstveniki. Jazbec bo na letošnjih predsedniških volitvah nastopil kot nestrankarski kandidat, saj namerava kandidirati s podporo 5000 volivcev.
Po neuradnih informacijah Večera naj bi Jazbec s svojo kandidaturo želel opozoriti na trenutno pomanjkanje samozavesti naše države, predsedniško funkcijo pa želi okrepiti z vsebino in državniško držo. Kot piše Večer, gre pri slednjem za jasno kritiko aktualnega predsednika Boruta Pahorja.
Pahor je sicer že napovedal vnovično kandidaturo za predsednika republike, medtem ko je o njegovih protikandidatih manj znanega. V boj naj bi se podal predsednik zunajparlamentarne Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, januarja je namero kandidirati sporočil tudi Milan Robič iz Ruš, ki je napovedal kandidaturo že pred zadnjimi volitvami, a nato iz predsedniške tekme izstopil, ker ni dobil zadostne podpore poslancev za vložitev kandidature. Od zunajparlamentarnih strank bo imela svojega kandidata najverjetneje tudi SLS.
Od parlamentarnih strank je pričakovati, da bodo svojega kandidata v tekmo poslali v SDS, kjer se najbolj naglas govori o evropski poslanki Romani Tomc, prav tako še ni dokončno jasno, ali bi utegnila biti med kandidatkami predsednica NSi Ljudmila Novak.
Kandidata za predsednika republike lahko namreč predlagajo politične stranke, najmanj deset poslancev državnega zbora ali 5000 volivcev.