Od vsega začetka je bil med ključnimi ljudmi, ki so si prizadevali za samostojno Slovenijo. V znameniti 57. številki Nove revije leta 1987 je objavil svoj prispevek za slovenski nacionalni program, kasneje pa je bil svetovalec odbora za človekove pravice, zametka leta 1989 ustanovljene prodemokratične koalicije strank Demos.
SOŽALNA IZJAVA OB SMRTI FRANCETA BUČARJA
France Bučar je bil izjemno inteligenten, visoko izobražen in globoko pošten Slovenec, ki je živel za evropsko Slovenijo. Njegove osebne zasluge za vsebino in uveljavitev slovenske ustave in ustavnega sodišča, za ustanovitev suverene slovenske države, ter vrednostnih temeljev republike in njene ustave so izjemne. Bil je soavtor prispevkov za Slovenski nacionalni program iz leta 1987 in Pisateljske ustave iz leta 1988. Vodil je ustavotvorni proces v letih 1990-91 in je imel kot soavtor programa ustavne poti do suverene države ter kot predsednik njenega zakonodajnega telesa izjemno vlogo za ustanovitev in mednarodno priznanje Slovenije. Imel sem neizmerno srečo, da sem bil ves ta zgoščeni zgodovinski čas njegov prijatelj in tesni sodelavec, in mi je enako neizmerno žal, da sva se kasneje prijateljsko razšla, vendar k sreči šele po tem, ko je bil zgodovinski posel že opravljen.
Če se omejim le na ključne slovenske osebnosti, zaslužne za Slovenijo v času po drugi svetovni vojni, potem ima France Bučar častno mesto v družbi z zgodovinskimi osebnostmi kot so Stane Kavčič, Dane Zajc, Dominik Smole, Rudi Šeligo in Jože Pučnik.
Peter Jambrek
Ob ustanovitvi Slovenske demokratične zaveze leta 1989 je postal predsednik sveta te stranke. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji izvoljen v slovensko skupščino in bil nato izbran za njenega predsednika. Na čelu Skupščine Republike Slovenije je bil tudi med osamosvojitveno vojno in vse do leta 1992.
Leta 1992 je bil Bučar izvoljen tudi v prvi državni zbor, leta 1994 pa se je neuspešno potegoval za župana Ljubljane. Leta 1996 se je upokojil, a je ostal aktiven v političnem življenju.
In memoriam prof. dr. France Bučar
Ni besed, s katerimi bi opisali in izrazili žalost in bolečino ob izgubi našega dolgoletnega predsednika, prof. dr. Franceta Bučarja. Slovensko panevropsko gibanje je vodil več kot 20 let, bil je oče slovenske ustave, prvi predsednik Državnega zbora ter neomajen zagovornik slovenske samostojnosti, suverenosti, državnosti in evropske usmerjenosti.
Prof. Bučar je Sloveniji zapustil neprecenljiv opus, v katerem je kritično komentiral tako slovensko, evropsko kot tudi svetovno družbeno dogajanje. Bil je eden redkih državnikov, ki je si upal izraziti tisto, česar si mnogi niso. Po njegovi zaslugi je slovenski pogled prodrl v Evropski parlament še pred osamosvojitvijo, saj je bil prvi Slovenec, ki je nagovoril člane Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Njegov pronicljiv način pisanja in izražanja je pustil neizbrisne sledi v širšem evropskem prostoru. Z njegovimi idejami so se morali strinjati tudi veliki evropski politiki. Njegovo veljavo so potrjevali najvidnejši in najuglednejši evropski in svetovni misleci. Pod njegovim okriljem pa so se kalili tako nekdanji kot tudi sedanji najvidnejši slovenski politiki.
Prof. Bučar, naš tesen prijatelj, je bil po srcu velik Slovenec, hkrati pa tudi Panevropejec. Bil je tisti, ki je v času osamosvajanja kot najvidnejša slovenska javna osebnost zagovarjal evropsko pot Slovenije. Svoje besede in misli je tvorno udejanjal preko Slovenskega panevropskega gibanja, saj je združeval ljudi vseh političnih nazorov in prepričanj. Panevropsko idejo je imel za najvišji cilj vseh evropskih narodov, Evropsko unijo pa je videl kot prvi korak k njeni uresničitvi. Zatorej ni presenetljivo, da je večkrat pritrdil misli očeta panevropske ideje Richarda Coudenhove-Kalergija:
Dokler verjamejo v Panevropo tisoči, je utopija; ko vanjo verjamejo milijoni, je politični program; kakor hitro vanjo verjame sto milijonov, je uresničena.
Od prof. Bučarja se poslavljamo z zavezo in poslanstvom o nadaljevanju panevropske ideje, ki je v skladu z njegovo bogato zapuščino.
Slovensko panevropsko gibanje
