Vasle: Strukturne reforme so nujne
27. sep. 2012 8:25 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017
Boštjan Vasle
Po mnenju direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjana Vasleta ima Slovenija v tem trenutku še dovolj časa, da izvede reforme. "Če bomo uspeli izvesti te stvari, menim, da bi se lahko še naprej sami financirali tudi na mednarodnih trgih," je povedal v pogovoru za Demokracijo.
Umar je nedavno predstavil jesensko napoved gospodarskih gibanj, v kateri je znižal napovedi o gibanju obsega bruto domačega proizvoda v prihodnjem letu ter napovedal rahlo oživitev rasti v letu 2014.
"Če želimo leta 2014 doseči gospodarsko rast, bo res treba urediti strukturne težave, ki jih imamo v slovenskem gospodarstvu. Tu gre za sistem pokojninskega zavarovanja in reformo trga dela. Poleg ostalih, ki se nanašajo na javne finance in našo produktivnost oziroma sposobnost za rast," je poudaril Vasle.
Po njegovih besedah je pomembno, da se posvetimo tistim temam, ki so nam v zadnjem času oteževali dostop do mednarodnih trgov. "To so tudi težave, ki so jih izpostavile bonitetne agencije, ki ocenjujejo našo kreditno sposobnost oziroma dajejo signal tujim investitorjem, koliko zaupanja smo vredni," je dejal in omenil težave z bančnim sistemom.
Z makroekonomskega vidika je po njegovem ključno, da se težava, ki jo imamo v treh največjih bankah, kar je skorajda v celotnem bančnem sistemu, čim prej naslovi, da se banke očistijo na takšen način, da bodo potem lahko spet začele z novo kreditno aktivnostjo.
"Upam, da bodo ukrepi, ki jih zdaj pripravlja ministrstvo za finance oziroma vlada, čim prej izvedeni, da bodo omogočili zagon kreditiranja ter s tem investicijske dejavnosti in posledično celotne gospodarske rasti," je izpostavil Vasle.
Opozoril je še na eno največjih težav, ki jih ima Slovenija, to je na preveliko javno porabo in javni sektor. "Razkorak med tem, kaj je slovenska družba sposobna proizvesti in prodati na tujih trgih oziroma našim potencialom za generiranje davčnih prihodkov, in tem, kar mislimo, da je treba na drugi strani financirati, je postal nevzdržen," je ocenil in dodal, da se ta razkorak pojavlja v celotnem poosamosvojitvenem obdobju.
Umar v svojih najnovejših napovedih ni upošteval morebitnih sprememb na področju davkov, je pa upošteval, da se bo prihodnje leto v javnem sektorju upokojilo med 5000 in 6000 uslužbencev ter da bi se lahko izteklo okoli 2000 pogodb za določen čas, je povzel Vasle.
"Z nenadomeščanjem teh zaposlenih bi se pomembno približali zneskom, ki jih vlada namerava privarčevati na tem področju. Tudi od uresničitve prvih dveh predpostavk pa je odvisno tudi to, v kolikšni meri bo treba za dosego ciljev, ki so vključeni v predlog proračuna, poseči tudi po odpuščanju," je pojasnil.