Šušteršič: Gremo na predčasne volitve
18. feb. 2013 9:50 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017
Sklepanje novih koalicij v zdajšnjem parlamentu bi bilo norčevanje iz lastnih etičnih standardov, pa tudi izigravanje volje večine državljanov, je v Financah pisal bivši finančni minister in vidni član Državljanske liste Janez Šušteršič. "Treba se bo torej preprosto odločiti, kaj je manjše zlo," pravi.
"Državljani smo naveličani slabega upravljanja države, neprestanih afer in političnega prerivanja med koalicijskimi strankami," je Šušteršič navedel uvod poziva Gremo na volitve iz leta 2011, ki ga je tedaj sam podpisal z Gregorjem Virantom, Markom Pavliho, Matejem Lahovnikom, Radom Pezdirjem, Žigo Turkom in še 15.000 državljani. Danes imamo v Sloveniji podobne razmere, ugotavlja.
Imamo politično bokado v parlamentu, pravi Šušterši. Ta ni samo politična, marveč tudi etična. Stranke, ki so zaradi poročila KPK izstopile iz koalicije, ne morejo iti v novo koalicijo "z drugo stranko, v kateri ni nikogar, ki bi si upal javno povedati Jankoviću, da je čas, da pospravi kovčke in odleti iz politike, tako na državni kot na prestolniški ravni".
Ljudje, kot že leta 2011, ne zaupajo politikom, ki so jih sami izvolili, se zavzema za predčasne volitve. Tudi morebitna projektna vlada, ki bi jo imenoval sedanji državni zbor, bi za zagon potrebovala nekaj mesecev, obenem pa bi se morali hkrati z njenim imenovanjem dogovoriti tudi za datum predčasnih volitev. Če bomo čas za volitve izgubili, "ga dajmo raje prej kot pozneje", meni Šušteršič.
Na volitvah bodo ljudje izbrali tisti program, ki jih bo najbolj prepričal, odgovarja tistim, ki pravijo, da bi predčasne volitve omogočile prevzem oblasti nazadnjaškim levičarjem - nasprotno so se leta 2011 nekateri bali, da bodo predčasne volitve na oblast pripeljale Janeza Janšo.
Predčasne volitve, ki bi dale še nekaj mesecev časa Janševi vladi, ne bi bile katastrofa, piše Šušteršič. "Zdajšnja vlada, če nič drugega, bo nadaljevala vzpostavitev slabe banke, ki je glavni projekt za reševanje posojilnega krča in izboljšanje gospodarskega položaja. Imenovanje »projektne« vlade, ki tega ne bi razumela, bi bila vsaj enako velika nesreča."
Po njegovem mnenju so tri sprejemljive poti do volitev. Deset poslancev lahko vloži interpelacijo zoper vlado in če bo izglasovana, DZ vlado razreši. Ne ustava ne zakon ne določata, kaj se zgodi, če vlada med mandatom izgubi večje število ministrov. Zato bi bilo potrebno dopolniti zakon o vladi, ki bi jo po izgubi večjega števila ministrov pripravil k imenovanju novih in na njihovo potrditev vezal zaupnico. Tretjič, piše Šušteršič, "državni zbor lahko s konstruktivno nezaupnico izvoli tako imenovanega slamnatega mandatarja, ki takoj po izvolitvi vrne mandat in tako omogoči volitve".