Torej še en kvaziantipolitični politik. Hkrati je tudi očitni favorit, na katerega stavi ortodoksni del stare slovenske levice. Zato lahko računa na precej močno podporo teh istih dominantnih medijev, kar morda vključuje tudi kakšno sumljivo anketo, namenjeno ustvarjanju javnega mnenja. Šarca tudi ni treba precenjevati – na prizorišče je stopil zgodaj – kot prvi opaznejši Pahorjev nasprotnik in s tem samodejno pridobil raznoliko podporo, ki pa bo verjetno vsaj delno skopnela, ko bodo postali aktivnejši tudi drugi kandidati.
Podobno velja za Ljudmilo Novak kot prvo opaznejšo kandidatko desne sredine. Dokler je bila edina resna kandidatka te opcije, je lahko računala tudi na glasove onstran svoje lastne stranke, z izrazitejšim angažmajem Romane Tomc pa bo verjetno tudi prednost Novakove, ki je v tekmo prišla prej, po mojem sčasoma kopnela.
Novakova bo verjetno stavila na tisti del desnice, ki zavrača Janšo, vendar je vprašanje, koliko lahko resnično preseže domet svoje stranke, ki je vendarle skromen. Glavni izziv za Tomčevo pa bo tudi to, kako seči čimbolj proti sredini in v ta namen izkoristiti svojo relativno zmerno in spravljivo držo, s katero lahko potencialno razbija nekatere značilne negativne stereotipe o stranki, ki je za njo.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
