Don Kihot predstavlja idealizem, njegov oproda Sančo Pansa pa je realistični španski kmet, ki najprej Don Kihotu verjame, ker mu je obljubil otok in bogastvo, sčasoma pa do njegovih blodenj postaja vse bolj kritičen, pametnejši in vedno bolj zvit.
Don Kihot se zavzema za pravico, za platonsko ljubezen, zagledan je v viteške ideale, v preteklost, sprva optimističen, a postaja vse bolj tragičen … Dulčineja Toboška, njegov navdih in muza, najlepša princesa, če kdo misli drugače, je to le ukana hudobnih čarodejev, je prepričan.
Nič čudnega ni, če se premier R. Golob ob vsem, kar govori, kakor je dejal, počuti kot Don Kihot. Seveda obstaja nevarnost, da mu politični vrhovi lahko zmešajo pamet, »sprehajanje« po prostorih Združenih narodih, po bruseljskem parketu je lahko precej nevarno, a volivci ostajamo doma, na trdnih tleh in čakamo na obljubljene reforme idealista in njegove Dulčineje.
Smo torej državljani Golobov Sančo Pansa, ki ve, da je Don Kihot nor, a ga vseeno dolgo spremlja in podpira? So super napredni digitalni sistemi za napovedovanje poplav, ki jih menda uvajamo, Golobovi mlini na veter? M. de Cervantes je roman Don Kihot napisal na začetku 17. stoletja tudi kot prikaz španske družbe na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, ko je španski dvor zaradi uvoza zlata iz Amerike bogatel in živel razkošno, Španija pa je gospodarsko propadala in z njo plemiči in ljudstvo. Upajmo, da nas ne čaka podobna usoda, medtem ko slovenski Don Kihot premika svet.
Smo državljani Golobov Sančo Pansa, ki ve, da je Don Kihot nor, a ga vseeno dolgo spremlja in podpira? So super napredni digitalni sistemi za napovedovanje poplav, ki jih menda uvajamo, Golobovi mlini na veter?
Res pa je, da je z nami vsemi nekaj hudo narobe. V Sloveniji imamo skorajda največ bolniških odsotnosti z dela v Evropi in tudi abstinenca otrok od šolskega pouka ponekod presega 150, 200 ur letno. Upajmo, da se naš Don Kihot zaveda, kako boln narod vodi in da v reformi zdravstva to tudi upošteva. So v zakonu predvideni normativi? Bodo zdravniki v javnem zdravstvu vedeli, koliko morajo delati za plačo? Bodo vodstva imela dovolj kompetenc?
V vsakem primeru pa bi moral Golob zavzetost, ki jo kaže na mednarodnem prizorišču, nemudoma usmeriti še v prepričevanje, animacijo za uresničitev sprememb v zdravstvu. Dr. Erik Brecelj je sicer kredibilen promotor sprememb, a brez premierja Goloba jih bo težko izpeljati, in prav ima, ko pravi: tako ne gre več naprej!
Toda vsaka večja sprememba najprej povzroči nekaj kaosa, ki ga je treba premagati, predvsem pa vlivati optimizem med ljudi. Upam, da so si reformatorji našli dovolj podpornikov v zdravstvu, poskusnih zajčkov, tistih, ki bodo preglasili upornike in skeptike, upam še, da vlada za to pripravlja široko medijsko kampanjo .
Zdaj se je premier Golob rešil tudi hudega bremena, ko je končno odstopila ministrica za digitalno preobrazbo E. Stojmenova Duh. Zaradi računalnikov se je v vladi niso mogli rešiti, ker so bili najbrž v to tudi na neki način vpleteni, tako so modre lučke na službeni poti po Avstriji prišle »kot naročene«. Praviloma je tako, četudi je v katero stvar vpletena vlada, prvi odide pristojni minister. Mala šola politike, ki je Stojmenova Duh ni obiskovala.
Tudi novi plačni sistem po besedah prvega sindikalista B. Štruklja ni nič drugega kot zgolj dvig plač. Spet le neke kozmetične spremembe? Kar počakajmo, komentarji, kaj bo, so različni. Ob vseh velikih besedah in obljubah sosednji Hrvati uvajajo davek na premoženje, V Sloveniji si tega zaradi nekaj odstotkov premožnih lastnikov vlada ne upa!? Za stanovanjsko enoto, kjer živimo, se tako ne bi nič spremenilo.
Za davek na premoženje se zavzema npr. M. Han, ki vodi SD in je nezadovoljen s ponujeno davčno reformo. Dobro leto in pol pred volitvami je torej konec krepitve koalicije, začenja se krepitev političnih strank. In seveda razmišljanje o novih. Je A. Logar zamudil svoje najboljše trenutke, da bi se izstrelil kot pomemben politični akter?
Najti je treba trenutek, ko se volivci jezijo na oblast in ne čakati nazadnji trenutek pred volitvami, ko oblast začne razdeljevati bombončke. Logarjeva popularnost plahni in čas je za akcijo! Lokalni odbori Platforme sodelovanja so najbrž kar soliden zametek prihodnje politične stranke, a s petsto, šeststo člani najbrž še ni mogoče iti na volitve.
Prebujajo se tudi nekateri gospodarstveniki, podjetniki, med njimi namerava kar resno izrabiti nezadovoljstvo gospodarstva z Golobovimi ukrepi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, tudi s pomočjo nekdanjega direktorja Steklarne Hrastnik in predsednika Združenja Manager Andreja Božiča in številnimi drugimi razmišlja o ustanovitvi gospodarske stranke. Razumeti je, da se jim bodo pridružili slovenski uspešneži, kot je npr.
Igor Akrapovič, in nekaj podjetnikov, ki ponujajo tudi finančno sodelovanje pri gradnji jedrske elektrarne!? Se jim bo zgodilo enako, kot se je Alojzu Kovšci, ki je prav tako vodil državni svet in potem ustanovil gospodarsko stranko. Ni mu uspelo, preveč je verjel le vase in v svoj ego. Tudi Lotrič ni tako prepričljiv v javnosti, da bi mu lahko napovedali zmago.
Eden redkih, ki mu je stranko mladih uspelo potisniti v državni zbor predvsem na podlagi uspešnih soočenj, je bil npr. Dominik Černjak – na prelomu stoletja – izjemno prepričljiv, dopadljiv javni nastop je imel. Skratka, Lotrič potrebuje še »kakšno ime«, četudi zunaj gospodarstva, nekoga, ki bo znal njihove zamisli »vcepiti« v glave volivcev na dovolj udaren način – seveda ob zavedanju, da je politika zahtevna obrt in ni preprosto, četudi smo volivci Sanče Panse …