Objavljamo zapis Mateja Tonina na njegovem FB profilu:
Danes je veliko ljudi pametnih, češ, poklikaš na spletu in zaščitna oprema za par centov pride v Slovenijo. Če je vse tako enostavno, je moje vprašanje, zakaj te opreme ne pripeljejo v Slovenijo. Lahko rečem le velik HVALA Jocu Pečečniku, ki je celotno Slovenijo reševal v najbolj kritičnih trenutkih.
To je bil čas, ko smo v Cankarjevem domu sedeli z zdravstvenimi osebjem, ki so s solzami v očeh razlagali, kako imajo opreme samo še za tri dni in da ne vedo, kako naprej. Vsi, ki danes napadajo Joca Pečečnika, bi se morali po spominu vrniti zgolj nekaj dni nazaj, ko smo dnevno spremljali opozorila zdravstva, da zaščitne opreme ni.
Moja vprašanja vsem kritikom so: 1. zakaj so bila slovenska skladišča zaščitne opreme na začetku te pandemije prazna, 2. zakaj dolgoletni dobavitelji medicinske opreme v kritičnih trenutkih niso uspeli dobavljati, 3. zakaj imajo težave pri dobavi zaščitne opreme ZDA, Nemčija, Francija, ...
Če bi bila pred nekaj tedni slovenska skladišča polna, če bi dolgoletni dobavitelji medicinske zaščitne opreme dobavili zgolj obljubljene količine in če bi bilo zaščitne opreme po svetu dovolj, potem akcija Joca Pečečnika ne bi bila potrebna. Tako pa mu lahko izrazim le spoštovanje, ker je v kritičnih trenutkih Sloveniji pomagal, čeprav mu to ne bi bilo potrebno. Danes bi lahko mirno ležal na kavču, namesto da se z njim ukvarja celotna Slovenija.
Kje je moja vloga? Nekateri se danes norčujejo, češ pred dnevi sem rekel, da z nabavo mask nimam nič, danes pa Joc Pečečnik javno razlaga, kako sem ga prosil za pomoč. Naloga ministrstva za obrambo je, da zaščitno opremo deli. Naloga ministrstva za gospodarstvo pa je, da zaščitno opremo kupuje. Ko je bilo najhujše, bi se lahko potuhnil in tiho opazoval, kako so kolegi na gospodarskem ministrstvu pregorevali in si mislil, češ to ni moj problem. Bodo že! Po birokratsko bi lahko rekel, moja naloga je zgolj deliti, ostalo me ne zanima.
Poklical sem Aleksandra Čeferina, Joca Pečečnika in Janeza Škrabca. In to so EDINI trije, ki sem jih jaz prosil za pomoč. Vsi so se po svojih močeh odzvali, pomagali in naredili veliko dobrega za Slovenijo. Hvala!!!
Moj telefon je v tistih kritičnih trenutkih pregoreval. Klicali so me obupani predstojniki bolnišnic, zdravstvenih domov, domov starejših, župani in številni drugi. Stiske so bile silovite. Vsi so spraševali, kdaj bo oprema. Iz skladišča civilne zaščite nismo imeli kaj deliti. Zaščitne opreme ni bilo od nikoder.
Glede na situacijo, ki je vladala v svetu in glede na "vojno", ki se je odvijala za zaščitno opremo, sem vedel, da nam lahko pomagajo zgolj znani in vplivni Slovenci, ki imajo dobre poslovne ali politične zveze v svetu. Poklical sem Aleksandra Čeferina, Joca Pečečnika in Janeza Škrabca. In to so EDINI trije, ki sem jih jaz prosil za pomoč. Vsi so se po svojih močeh odzvali, pomagali in naredili veliko dobrega za Slovenijo. Hvala!!!
Če bi v tej krizi nemo opazoval in se prepričeval, kako se nič ne da, potem bi danes najverjetneje mirno živel. Ne bi mi bilo potrebno prenašati vsakodnevnih napadov, zasmehovanja in pametovanja. Ker pa mi solzne oči naših zdravstvenih delavcev niso dale miru, me po tej krizi čakajo številna pojasnjevanja na komisiji za preprečevanje korupcije, na parlamentarnih preiskovalnih komisijah in še kje. Ni problema. Samo povejte kam pridem. Imam mirno vest.
Lepe velikonočne praznike vam želim. Posvetite jih vašim najdražjim.
