Revija Reporter
Slovenija

Ogrske nočemo, Prekmurja ne damo: 100 let po podpisu trianonske mirovne pogodbe madžarski nacionalisti spet dvigujejo glave

Igor Kršinar

4. jun. 2020 7:12 Osveženo: 7:14 / 04. 6. 2020

Deli na:

Viktor Orban in Janez Janša: ko so mediji nedavno problematizirali zemljevid Velike Madžarske (Ogrske) v Orbanovi pisarni, so v SDS odgovorili, da tudi v prostorih slovenske vlade visijo zgodovinski zemljevidi, med drugim Kozlerjev zemljevid, ki prikazuje Veliko Slovenijo.

Facebook

Na današnji dan leta 1920 so v palači Veliki Trianon v Versaju pri Parizu po koncu prve svetovne vojne države zmagovalke iz Antante podpisale mirovno pogodbo z Madžarsko kot naslednico ogrskega dela Avstro-Ogrske, ki je bila v vojni poražena.

Na mirovni konferenci so razdelili ozemlja razpadlega imperija. Za Slovenijo je dogodek pomemben zaradi tega, ker smo dobili Prekmurje, čeprav je Porabje ostalo na Madžarskem. Po drugi strani je Sloveniji pripadel tudi z Madžari večinsko naseljen lendavski okraj.

Poleg Prekmurja je Kraljevini SHS pripadla še Hrvaška s Slavonijo in Vojvodino, Romunija je dobila Transilvanijo, Češkoslovaški sta pripadli Slovaška in Podkarpatska Rutenija (slednja je danes del Ukrajine) ter Avstriji Gradiščanska.

Iz preostanka Ogrske je nastala Madžarska v današnji obliki, ki je tako izgubila več kot dve tretjini nekdanjega ozemlja, zunaj njenih meja pa je ostalo približno 3,3 milijona Madžarov. 

Zato trianonsko pogodbo še vedno dojemajo kot krivično, čeprav so v resnici izgubili ozemlja, kjer v veliki večini sploh niso živeli Madžari, ampak drugi narodi, ki so jim kratili narodnostne pravice: Slovenci, Hrvati, Srbi, Romuni, Slovaki, Ukrajinci.

V času druge svetovne vojne so si s paktom s Hitlerjem "povrnili" Prekmurje, Medžimurje, Baranja in Bačka, južni del Slovaške in Rutenija ter severni del Transilvanije. Na ponovno pridobljenem ozemlju so spet izvajali madžarizacijo in terorizirali večinsko prebivalstvo. Vse to ozemlje so po drugi svetovni spet izgubili.

Toda z mejami se še danes niso sprijaznili, saj se nostalgija po stari Ogrski zadnja leta spet krepi. Njeni zemljevidi visijo celo v kabinetu premierja Viktorja Orbana, na veleposlaništvu v Sloveniji, na avtomobilih madžarskih voznikov, ki prečkajo meje Slovenije in Hrvaške, celo na sedežih podjetij v občini Lendava, ki so v lasti v Sloveniji živečih Madžarov.

Toda z mejami se še danes niso sprijaznili, saj se nostalgija po stari Ogrski zadnja leta spet krepi. Njeni zemljevidi visijo celo v kabinetu premierja Viktorja Orbana, na veleposlaništvu v Sloveniji, na avtomobilih madžarskih voznikov, ki prečkajo meje Slovenije in Hrvaške, celo na sedežih podjetij v občini Lendava, ki so v lasti v Sloveniji živečih Madžarov.

Spomnimo se tudi Orbanovega obiska pred volitvami leta 2018, ko je najprej v Lendavi podprl kandidaturo sedanjega poslanca madžarske manjšine Ferenca Horvatha, nato pa v Celju še stranko SDS in njenega predsednika Janeza Janšo, ki je danes slovenski premier. Ni zanemarljivo, da je "medijski imperij" SDS v lasti madžarskih tajkunov iz Orbanovega kroga.

Ko so mediji nedavno problematizirali zemljevid Velike Madžarske (Ogrske) v Orbanovi pisarni, so v SDS odgovorili, da tudi v prostorih slovenske vlade visijo zgodovinski zemljevidi, med drugim Kozlerjev zemljevid, ki prikazuje Veliko Slovenijo. Mimogrede, gre za zemljevid slovenskih dežel in pokrajin, ki so bile v 19. stoletju del avstrijskega cesarstva, v njem pa je začrtana zgolj slovenska narodnostna meja v okviru takratnih dežel.

Težko si je zamisliti, da bi v uradih nemške kanclerke ali nemških veleposlaništvih viseli zemljevidi predvojne Nemčije ali nemškega cesarstva, ali da bi se avstrijski kanclerji fotografirali pod zemljevidi Avstro-Ogrske, res pa imajo podobne travme kot Madžari nekateri italijanski politiki, na srečo ne vladni.

Ob stoti obletnici mednarodnega priznanja Prekmurja za slovensko ozemlje se lahko naša država pohvali z zgledno skrbjo za pravice madžarske manjšine. Na ozemlju, kjer živijo Madžari, imajo dvojezične napise, dvojezične osnovne in srednjo šolo (pouk vseh šolskih predmetov poteka v obeh jezikih za učence obeh narodnosti), imajo celo dvojno državljanstvo (poleg slovenskega tudi madžarsko), da imajo svojega poslanca v državnem zboru, pa smo že omenili.

Kot pravijo na dvojezičnem območju živeči Slovenci, v uradih občine Lendava in vseh občinskih podjetij ni mogoče dobiti zaposlitve brez potrdila o popolnem znanju madžarskega jezika, tako da se mnogi Slovenci čutijo zapostavljene in se bojijo, da se bodo nekega dne spet zbudili na Ogrskem.