Gantar odgovoril na očitke o seznamih starostnikov: Pokažite mi, kje je tako navodilo, in grem

Epidemija novega koronavirusa je najbolj udarila domove starejših, je v imenu predlagateljev seje uvodoma izpostavil poslanec Levice Primož Siter. Kot zaskrbljujoče je izpostavil to, da je bilo od 109 umrlih zaradi covida-19 kar 86 oskrbovancev domov za starejše, a le 10 od teh je umrlo v bolnišnici. "Situacija v domovih je kritična. Ti so najbolj kruta žrtev epidemije in politično napačnih odločitev vlade," je dejal Siter.

Domovi v normalnih okoliščinah dihajo na škrge, so prenatrpani, na posteljo v domu čaka okoli 11.000 ljudi, so kadrovsko in infrastrukturno podhranjeni, je nanizal Siter. V času epidemije pa so bili postavljeni v situacijo, ko so morali opravljati ne le svojo nalogo socialnovarstvenega zavoda, ampak so se morali preobraziti v infekcijske oddelke. "Na drugi strani pa imamo zdravstveni sistem, ki je bil v delu obravnavanja epidemije covida-19 zaseden zgolj 35-odstotno," je izpostavil.

Zato je bila odločitev ministrstev, da se okuženih ne premešča v bolnišnice, po Siterjevem prepričanju napačna in škodljiva. Spomnil je tudi na informacije, ki so v zadnjih tednih zaokrožile v javnosti, da so v domovih za starejše po navodilu ministrstva vnaprej pripravljali sezname, kateri oskrbovanec domov za starejše bo deležen bolnišnične oskrbe in kateri ne, če zboli za koronavirusno boleznijo. Tako ravnanje je bilo po prepričanju Levice nezakonito.

Zato morajo vlada in pristojna ministra prevzeti odgovornost za razmere, je poudaril Siter. "Nujno je treba kadrovsko, finančno in infrastrukturno okrepiti domove starejših, spremeniti način obravnave oskrbovancev ter pripraviti načrt za morebitni drugi val epidemije, ki se lahko zgodi jeseni," je kot prioritete naštel poslanec Levice.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je očitke zavrnil. "Niti enega navodila ni, ki bi zapovedovalo to, kar očitate," je dejal. Ponovil je, da so v domovih za starejše glede na razmere delali dobro. "Meni lahko očitate, kar želite. Sem politik, naj bi imel debelo kožo. Pokažite mi, kje je tako navodilo, in grem. A podpišem še enkrat vse, kar sem podpisoval v primeru te epidemije," je dejal minister za zdravje.

Dotaknil se je tudi odrejenih nadzorov v desetih domovih za starejše in poudaril, da namen teh nadzorov ni, da bi se okrivilo stroko. "Moje opravičilo vsem, ki so delali in bodo zdaj deležni nadzora. Prepričan sem, da ste delali dobro. Želim pa, da ni sence dvoma, ali se je delalo napačno ali da se je pripravljajo kakršne koli sezname, da se bo koga pustilo umreti," je dejal minister.

"Ne trdim, da je bilo vse idealno. Danes bi tudi jaz kakšno stvar drugače peljal," je še dodal Gantar. A je tudi spomnil, da ob kadrih v domovih za starejše drugače ni bilo mogoče. "Ne gre, da bi celotno osebje bolnišnic dali v domove starejših ali vse oskrbovance v bolnišnice. Ni doktrine in ne zdrave pameti, ki to določa," je dodal.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj pa je poudaril, da so prvič po 15 letih ključne aktivnosti njegovega resorja usmerjene v varstvo starejših. Kot je naštel, na podlagi izkušenj iz epidemije skupna delovna skupina ministrstev za delo in za zdravje pripravlja ukrepe, protokole in navodila, načrt za obvladovanje morebitnega drugega vala.

Kot je še pojasnil, iščejo lokacije po državi, kamor bi v primeru drugega vala lahko prestavili oskrbovance domov za starejše, ki bi se okužili z novim koronavirusom. "Okrepili bomo izobraževanje za zaposlene v domovih za uporabo opreme, za ravnanje v postopkih oskrbe. Predvidevamo vzpostavitev mobilnega tima za pomoč in svetovanje pri oskrbi starejših," je nanizal Cigler Kralj.

Poleg tega pa po ministrovih besedah želijo še letos tudi širše ukrepati na področju varstva starejših: sprožiti postopke za zagotovitev dodatnih mest v domovih za starejše, kar bodo zagotovili s podelitvami koncesij in pridobivanjem EU sredstev. Kot ključno je izpostavil tudi deinstitucionalizacijo. "To je naš hiter odgovor na te razmere, ko tudi predlagatelji opozarjate na kadrovsko in finančno stisko v domovih.

Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je glede odrejenih nadzorov izpostavila, da ti "niso namenjeni iskanju dokazov za potrebe tožilstva in policije, temveč zagotavljanju večje varnosti bolnikov". Po ugotovljenih nepravilnostih pa sledi svetovanje. "To je edini način, da pridemo do odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti in stroki," je dodala.

Po besedah Blaža Kovača v Amnesty International Slovenija predlagajo "neodvisno preiskavo v interesu javnosti, pozicije, opozicije, zdravstvenega sistema... da ohranimo zaupanje v delujočo državo. Preiskati je treba, v kakšnih razmerah je potekalo zdravljenje v domovih. Preiskati je treba vsak primer smrti v domovih, koliko stanovalcev še ima morda take vložne liste. Zagotoviti je treba transparentnost. Če je bila storjena krivica, jo je treba odpraviti. Zagotoviti je treba, da se to ne bo ponovilo. Te stvari se morajo razčistiti".

Imunolog Alojz Ihan pa je ocenil, da bi namesto strokovnega in upravnega nadzora morali narediti "ad hock ekspertni nadzor, ki bi povedal, kje so bile pomanjkljivosti". "Te stvari bi bilo treba analizirati zaradi jeseni, ne, ker se bojimo posledic v medijih ali česa takega," je poudaril.

"Zaradi novinarske akcije, kjer so tarča ne vlada, ampak šest domskih zdravnikov, bo starejše še kakšno leto, ko bodo prišli k zdravniku, strah povedati za svoje težave, da jih zdravnik ne bi uvrstil na eno od tistih list, ki sploh ne obstajajo. Tisti, ki trdi, da obstajajo, naj to dokaže," je bil odločen Ihan.

Tudi nacionalna koordinatorka za paliativo Mateja Lopuh je bila kritična do poročanja o seznamih: "Razmišljati, da so zdravniki delali sezname za odstrel, ne velja le za tistih šest domov z okužbami, ampak za vse zdravnike v domskem zdravstvu. Zaradi tega se bo izgubilo temeljno zaupanje med zdravnikom in bolnikom. Upam, da se zavedate, kaj ta razprava pomeni za vpeljavo paliativnega pristopa, ki je v luči tega medijska pogroma obsojen na propad," je dejala.

Vodja strokovne svetovalne skupine vlade Bojana Beović pa je opozorila, da je v Sloveniji iztekanje življenja velik tabu in da se lahko zgodi, da lahko umiranje ob tem, v kakšno smer so zapeljale trenutne razprave, postane še večji tabu. "Še več ljudi bo svoje življenje zaključevalo v trpljenju na oddelkih za intenzivo. V zadnjih dneh je opažanje kolegov na urgentnih oddelkih tako, da se ta negativni trend že nekoliko pozna," je dejala.

Biserka Marolt Meden iz združenja Srebrna nit je ocenila, da se skuša kritiko vlade in njenega neukrepanja, ko bi bilo treba odrediti premeščanje zdravstvenih delavcev na čakanju v domove za starejše, preusmeriti v kritiko zdravnikov in zaposlenih v domovih. "Zaposleni v domovih so naredili več, kot je bilo od njih pričakovano. Ravno tako zdravniki," je menila.

Klemen Markeš iz Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege je v razpravi opozoril na veliko kadrovsko podhranjenost v domovih za starejše. "Normativi so taki, kot so, neustrezni. A v domovih niti teh normativov ne izpolnjujejo. Pogoji dela v domovih so namreč nehumani in za tako plačo nihče ne bo delal. Treba je na novo postaviti kadrovske normative," je pozval.

Ob tem je predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič okrcala politiko, ker kadrovski standardi in normativi, sprejeti s stavkovnim sporazumom leta 2018, kljub pozivom nikoli niso bili sprejeti.

Po šestih urah razprave so skupno sejo odborov glede na pozno uro na predlog poslanca Soniboja Knežaka (SD) prekinili. Datum nadaljevanja seje bodo določili naknadno.