Revija Reporter
Slovenija

Epidemije je uradno konec in migranti znova drejo čez mejo

Reporter, STA

8. jul. 2020 19:09 Osveženo: 19:12 / 08. 7. 2020

Deli na:

Fotografija je simbolična.

arhiv Reporterja

Čeprav je času intenzivnih ukrepov obvladovanja epidemije covida-19 število nezakonitih prehodov meje upadlo, pa policija opozarja, da trend spet kaže strmo rast. O nezakonitih prehodih slovensko-hrvaške meje ravnokar začenja razpravo tudi odbor DZ za notranjo politiko.

Po podatkih policije so od 1. januarja do 30. junija letos policisti na območju Slovenije obravnavali 4993 nezakonitih prehodov državne meje. Glede na enako obdobje lani, ko so jih obravnavali 5697, se je to število sicer zmanjšalo za 12,4 odstotka. Vendar pa policija opozarja, da se je trend ponovno obrnil navzgor.

V primerjavi z lanskim letom se je med tistimi, ki skušajo nezakonito prestopiti mejo, opazno povečalo število Maročanov, ki jih je policija obravnavala največ, in sicer 1281, sledijo državljani Pakistana (1264) in Afganistana (719), je razvidno iz poročila, objavljenega na spletni strani policije. Državljani teh treh držav predstavljajo več kot tri četrtine vseh nezakonitih prehodov slovenske meje.

Na drugi strani se je močno zmanjšalo število nezakonitih prehodov državljanov Alžirije, ki so se preusmerili drugam. V prvi polovici letošnjega leta jih je bilo 387, medtem ko jih je policija v enakem obdobju lani obravnavala 997.

V prvi polovici leta je v primerjavi z enakim obdobjem lani manjše tudi število tujcev, ki so izrazili namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Teh je bilo Sloveniji do konca junija 1766, kar je za 19,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko so pristojni organi obravnavali 2194 primerov.

Po navedbah policije se je to število zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanja števila državljanov Alžirije, za katere pot v Evropo čez Zahodni Balkan ni več tako ustrezna kot prej.

Med tistimi, ki so letos do konca junija izrazili namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, je bilo največ Maročanov (761), sledijo Afganistanci (250) in Alžirci (226).

Ob tem je od slovenskih organov slišati predvsem opozorila o nekaj težavah pri vračanju tistih, ki so jim prošnje zavrnjene, v izvorne države. Ravno Maroko namreč svojih državljanov ne želi sprejeti nazaj.

Obenem pa so težava tudi sekundarne migracije, ko tujci po ali še med azilnim postopkom državo zapustijo in poskusijo s prošnjo še v kakšni drugi, če jih tam zopet ujamejo.

Glavna točka nezakonitega vstopa migrantov v državo na notranji meji ostaja Italija. Policisti so v notranjosti države oziroma pri izstopu na zunanji meji ugotovili 285 oziroma 366 kršitev, ko so tujci na notranjih mejah v Slovenijo vstopili brez ustreznih dokumentov ali dovoljenj. Število se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 22,1 odstotka, kot glavni razlog pa policija navaja omejitev potovanj zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa.

Nekatere države predvsem na Zahodnem Balkanu so namreč tujcem v tem času omejevale gibanje, celo zapirale centre za tujce. Kljub temu pa naj bi prišlo do zgoščevanja še več migrantov v BiH, kjer naj bi jih bilo po nekaterih ocenah od 10.000 do 15.000. Ob negotovem ravnanju Turčije, ki je že večkrat zagrozila z odpiranjem meje za migrante, pa migrantski potencial skrbi slovenske varnostne organe.

Tudi zato upajo na vnovično uzakonitev 10.b člena zakona o tujcih, ki bi zaostril pogoje za vstop v državo ob zaostrenih razmerah. Predlog novele zakona naj bi sicer tokrat upošteval napotila ustavnega sodišča, ki je člen razveljavilo. V javni obravnavi so tudi spremembe zakona o mednarodni zaščiti. Oba bi lahko bila že jeseni v zakonodajnem postopku.

Ob nekaj izraženih skrbeh, da so lahko tujci, ki nezakonito prečkajo države tudi vir prenesenih okužb, pa podatki tega naj ne bi potrjevali. Slovenija sicer tujcev sistematično ne testira, jih pa testira ob sumu na okužbo, a doslej naj ne bi odkrila še nobenega okuženega, tudi nižje na Balkanu naj med to populacijo ne bi bilo zaznanih veliko okužb.