Glede na rezultate raziskave se 72,2 odstotka vprašanih strinja, da bi na referendumska vprašanja odgovarjali hkrati z evropskimi volitvami, torej 9. junija, 15,6 odstotka vprašanih temu nasprotuje, 12,2 odstotka vprašanih pa se do izvedbe referendumov na dan evropskih volitev ni opredelilo.
Skoraj dve tretjini vprašanih se strinjata, da bi na vsa referendumska vprašanja odgovarjali v istem volilnem dnevu, uvedbo "superreferendumskega" dne namreč podpira 66,2 odstotka vprašanih. 15,5 odstotka jih temu nasprotuje, 18,3 odstotka pa je neopredeljenih.
V raziskavi so preverjali tudi, ali so teme referendumskih pobud, ki so jih v državni zbor vložile poslanske skupine, po mnenju anketiranih primerne za odločanje na referendumu.
Največ vprašanih, in sicer 69 odstotkov, je kot primerno označilo pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Uporaba konoplje v medicinske namene je primerna tema po mnenju 67 odstotkov vprašanih, odločanje o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge pa po mnenju 64 odstotkov anketiranih.
Po mnenju več kot polovice vprašanih so primerne teme tudi gradnja drugega bloka jedrske elektrarne (58 odstotkov), sprememba volilne zakonodaje z uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah (53 odstotkov) in o nastanitvah nezakonitih prebežnikov v Sloveniji (53 odstotkov).
Tri referendumske pobude pa je kot primerne ocenila manj kot polovica vprašanih. Energetski zakon, ki omejuje uporabo nekaterih energentov v novogradnjah določenih naselij, je primerna tema za odločanje na referendumu po mnenju 44 odstotkov vprašanih, zaupanje v vlado Roberta Goloba po mnenju 38 odstotkov, uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ pa po mnenju 32 odstotkov vprašanih.
Mediana je javnomnenjsko anketo, v kateri je sodelovalo 510 oseb, izvedla med 26. in 28. marcem.