Propagandna vojna je v predvolilnih časih do neke mere razumljiva in del strankarske folklore. Ne samo pri nas. Toda to, kar se nam dogaja, je že zdavnaj preseglo vse meje dostojnosti in sprejemljivosti. Glavna tarča ne samo psihološke, ampak že kar specialne vojne je Janez Janša.
Kdo so torej poglavitni akterji, ki na nevidni fronti z lažmi, manipulacijami in zastraševanji skušajo onemogočiti enega od pomembnejših akterjev volitev, ki so pred nami? V prvi vrsti so to še vedno izumitelji še vedno nedokončane afere patria in prav smo imeli tisti, ki smo”uganili”, da se ta farsa do naslednjih volitev ne bo končala. Gre za pravosodni škandal že zategadelj, ker se bosta dve glavni obravnavi odvijali v tednu pred volitvami, čeprav bi z drugačno razporeditvijo obravnav zadeva na prvi stopnji že lahko bila končana.
Po pričakovanjih se je zelo aktiviral siamski dvojen orožarske afere, ki ju je za potrebe predvolilne propaganda aktiviralo nekaj dnevnih medijev, v katerih ”kraljujeta” v vsem svojem sijaju na velikih fotografijah in z velikimi obljubami, kaj vse da zgodovinskega prinaša njuna druga knjiga. Ki je menda remek delo preiskovalnega novinarstva, a doslej ni bilo proti Janši niti enega samega dokaza. Čeprav se je mentor te zgodbe, bivši poslanec LDS in preiskovalne parlamentarne komisije, Rudi Moge zelo trudil, pa ni šlo. Gre za Mateja Šurca in Blaža Zgago, ki v teh dneh po Ljubljani pozirata fotografom in dajeta ”pretresljive” intervjuje. Želita se pač vpisati v zgodovino, pa se še v publicistiko ne bosta z lahkoto.
Že pred meseci so stare udbovsko-kriminalistične sile, večkrat videne tudi okrog Foruma 21, mobilizirale bitje, ki se odziva na ime Mitja Kunstelj. O njem sem nekaj malega že napisal v tiskani izdaji Reporterja, zdaj pa sem na nekatera opozorila prebral še nekaj njegovih internetnih zapisov, ki se zasebno nanašajo tudi na moje ime. Zapišem lahko samo to, da gre za gnojno bulo od človeka, za izrodek duha, kajti normalno čuteče človeško bitje o ljudeh – ne zgolj o meni, ampak o množici - takšnih izmišljenih gnusob ne bi mogel pisati. Gre za umobolne izlive frustracij, če sem zelo mil, ki se ne ustavijo pred ničemer. A to je človek, ki že mesece na nekem blogu piše laži o svojih prijateljih in tovariših iz svoje bivše vojaške enote in je za denar pripravljen napisati karkoli o izmišljenem paravomu, ker to od njega zahtevajo tisti, ki gospodarijo njegovi mamilaški duši. Ne gre le za denar, ampak tudi za prazne obljube, da bodo dosegli, da se bosta vsaj dva sodna postopka za njegove lopovščine zaustavila. Kar je račun brez krčmarja. Vse to piše človek, ki je za heroin prodajal svoje telo!
V procesijo teh, ki tako ali drugače skušajo diskreditirati Janeza Janšo, se je vključila tudi Spomenka Hribar. Ni slučajno, da je prav v tem mesecu izšel ponatis njene knjige Svet kot zarota, v kateri je pred davnimi leti zaustavljala Janeza Janšo. Knjiga je zarota o tem, kako kot zarotnika predstaviti prav Janšo. Hribarjeva seveda ni ne načelna in ne poštena do vrednot in morale, ki jo je sama o sebi razglašala! Če bi bila, potem bi morala napisati spis z naslovom ”Zaustavimo Jnakovića”, ki je popolno nasprotje tistega, kar je dolga leta očitno s figo v žepu zagovarjala Hribarjeva. Ali pa spis na temo ”vrnimo priviligirane pokojnine, ki si jih nismo zaslužili.”
Janša je deležen tudi neokusnih primerjav o nekakšni noči dolgih nožev, ko naj bi, če zmaga na volitvah, počenjal grozljive stvari. Seveda kaj takšnega od njegovega nekdanjega ministra Jožeta P. Damijana – pa četudi sta se v pogledih razšla – ne bi pričakoval; ampak, ko je propagandna vojna, je vojna za vse.
To, da si je Milan Kučan v imenu partije proti Janši izmislil Zorana Jankovića in k projektu povabil že Stanovnika z zaledjem borcev, ki so o NOB samo brali – to je že znano dejstvo. A k vsemu temu je treba priključiti še vlogo večine medijev, ki ali širi čiste laži (kot je tista, da namerava Janša zamrzniti pokojnine), ali forsira informacije nasprotnikov (kot je tista, da ima Janković najbolj socialen program, pa ga še nihče ni niti videl). Pa do ponavaljanja že neumne ne samo nelogične mantre (tudi bivšega predsednika Kuačana), da je za razmere v državi odgovorna opozicija, se pravi Janša; kar je čista izmišljotina, ki je v drugih, normalnih demokracijah ne morete najti.
In še ena zanimiva zgodba! Ko so bili pred dnevi vsi predsedniki parlamentarnih strank na Brdu pri Kranju in se soočali z gospodarstveniki, naslednji dan ne v Večeru, ne v Delu in ne v Dnevniku na nobeni fotografiji ni bilo – Janeza Janše. Največkrat objavljena pa sta bila Janković in Gregor Virant. Tu seveda ne gre več zgolj za cenzuriranje nekega politika, ampak že za tako imenovani berusferboten.
O prirejenih in ponarejenih javnomnenjskih anketah, ki delajo proti Janši, pa je tako in tako nesamiselno še kaj reči.
Nevarnost za državo in njeno prihodnost se ne piše Janez Janša, nevarnosti je ime udbovsko vzdušje in udbovska praksa, ki prihaja iz političnega podzemlja tako imenovane levice. In ki je še nobena deponija ni požrla.