Revija Reporter
Slovenija

Iz arhivov Udbe: borci iz Maribora so želeli leta 1989 razstreliti sedež Nove revije

Biserka Karneža Cerjak

16. jun. 2013 5:01 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Dokumenti dvojnega agenta Žana v Udbinih arhivih razkrivajo nevarnosti, ki so konec osemdesetih pretile slovenskim disidentom.

Na zahtevo vodstva Udbe bi moral Žan na srečanju z nemškim agentom  Djuro februarja 1989 dobiti predavanja profesorja iz ZDA s seminarja ob Ammerseeju ter obenem »provocirati« nemškega obveščevalca o ugotovitvah nemške obveščevalne glede »seznama 200«. Gre za seznam slovenskih izobražencev, takratnih disidentov, ki naj bi jih aretirala Udba, o morebitnih aretacijah pa je ameriška Cia obvestila BND.

Da so bili tedanji disidenti celo v smrtni nevarnosti, potrjujejo dokumenti CK ZK RS, v katerem eden izmed njih opisuje načrte borcev iz Maribora, da bi razstrelili zgradbo tedanje Nove revije, omenjen je tudi telefonski klic z grožnjo dr. Dimitriju Rupla. Slednje je spremljala BND, to je razvidno iz pogovora med Žanom in Djuro, ki je povedal, da je imel dr. Dimitrij Rupel 21. novembra 1989 predavanje v Chicagu, kjer je nato prišlo do spora s srbskim pisateljem Petrovom. Poleg Rupla so zbudila zanimanje BND še Janševa in Kučanova pisma, želeli so čim več izvedeti o Igorju Bavčarju. Daleč najbolj so jih zanimali Bavčarjevi pogovori s tedanjimi partijci, objavljeni v študentskem časniku Tribuna.

Nemško BND je poleg vseh podatkov v zvezi z vojsko, predvsem kje vse so razporejene vojaške kasarne in kakšni so najnovejši načrti mest Ljubljane, Maribora in Zagreba, zanimale priprave ZK na kongres pred prvimi demokratičnimi volitvami in koalicija Demos. Na podlagi vprašanj BND, ki so jih dali Žanu, je nato Udba pripravila dezinformacijsko gradivo. V njem so med drugim 22. januarja 1990 zapisali neresnično informacijo, da v Sloveniji nihče ne razmišlja o odcepitvi, temveč se zavzemajo za samostojno Slovenijo v Jugoslaviji in v združeni Evropi.

Nemško obveščevalno je v pričakovanju razpisa prvih demokratičnih volitev v Sloveniji 20. aprila 1990 tudi zanimalo, kako se bo do koalicije Demos opredelila tedanja Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in kakšen bo razplet glede kazenske ovadbe zoper Jožeta Pučnika, ki je bil takrat predsedniški kandidat Demosa. Vprašanja, na katere bi moral obveščevalec Žan v Sloveniji poiskati odgovor in ga predati BND, je bilo tudi to, kako bo nadzorovan potek prvih demokratičnih volitev ter kako je pripravljena vojska. Še zlasti jih je zanimal odnos med Milanom Kučanom in Slobodanom Miloševićem, kakšne so sploh perspektive Milana Kučana in koga pripravljajo za njegovega morebitnega naslednika.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.